naš 1 letnik je priden če ga pazi kdo drug
ko pa vidi mene pa takoj nekaj cvili in hodi za mano in hoče k meni v naročje

ali se je kateri mto tudi dogajalo???

hvala

Tud jest-mi smo se srečeval s podobnim...

_____________________________

·.¸(¨`·.·´¨)
(¨`·.·´¨)¸.·´
`·.¸.·´

Mislim, da je tako pri večini otrok.

Ja, to je normalno. Zna pa biti naporno. Včasih bi prav pasalo, da ga komu prepustiš pa te mali zahteva celo.

moje dve sta obedve enaki

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

to je zato,ker otrok dobro ve,da ga bo mamica vzela

Moja je ista. Je včasih prav naporno.

nas je kar več takih. ko je pri komu je kot bubica čim pa pri meni pa se non stop obeša za noge cviti... saj bo jih že minilo

Naša pa niti ne.
Je pa imela razne take faze. Pa minejo.

Tu je otrok v obdobju ko je še zelo navezan na mamico. Sicer ko je v varstvu mu je lahko OK, ko pa pride mami, pa je to samo zanj. In je čisto normalno, počasi pa izveni.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Pri nas je isto. Traja pa že  od kar sem šla v službo ( 4 tedne). Ko pridem domov me ne spusti več. Ne smem ji obrnit hrbta! Takoj plane v jok. Mislim, da je v teh 4 tednih prejokala več, kot v celem letu do sedaj. To naj bi bila posledica t.i. zapustitvenega sindroma. Otrok se mora navaditi, da mami gre in pride. V času, ko mamice pričnejo  s službo je to normalna posledica, čeprav se otroci v varstvu počutijo dobro in ne jokajo. Pri nas tudi oči ni vredu!!
lp in upam, da bo kmalu minilo.

_____________________________

28.1.2007 se je rodila naša princeska Lia.

naš je od rojstva  samo mamin ko ga ma ati ,babica ali dedi (k drugemu niti noče) se moram jaz umaknit drugače ni šans da ga majo oni.Samo sliši moj glas je že ,joj...

_____________________________

GAŠPER JE NAJIN SONČEK

ja verjetno so vsi otroci takšni, da se mamice najbolj držijo. saj je res, da bi včasih počitek še kako prav prišel...ampak še kako hitro nam bodo odrasli.

Sin moje sestrične je še danes taki, pa ima že 8 let. Ko je sam, brez mamice je pravi angel, ko pa pride sestrična....ne vem, postane čist "drugi" otrok. Skače po njej, sedi na njej, sitnari...

To je normalno, ker mu predstavljaš varno bazo, podobno je med separacijsko krizo, to pomeni, da je varno navezan nate, imaš več vrst navezanosti npr. če se ne bi pri tebi v naročju pomiril in bi bil anksiozen bi to pomenilo, da ni varno navezan nate

ja, normalno. pri nas je tud tak. itak otrok čuti neko posebnopovezanodt z mamico, glede na to, da je 9m bil v trebuščku. pol si pa skoraj 1 leto noč in dan z njim - v porodniški, ne. pa čeprav ti jo mogoč kdaj kdo drig prevzame. mama je le mama.
pa ko bi človek mislil, da se me je že malo naveličala...pa nič. pride ati domov in se na tleh igra z njo. jaz sem za štedilnikom in kak spregovorim, če kobaca k meni.    bo že minlo.

_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

Naša je stara 11,5 mesecev in je zdaj drugi teden v varstvu pri babici.
Cel dan je lepo pridna, se nikogar ne boji, živahna itd. ko zagleda mene je samo še ena velika tečke, ki bi se samo crkljala...

to je pri večini naš je od samega začetka tak

tudi naša ima leto in kakšenkrat bi z veseljem malo poležala na kavču, postelji a kaj ko je non stop za mano, pa pride na kavč me boža po laseh, mi odpira oči, skratka ne da miru......

v varstvu je pri mami tako, da tam nimam problemov, ko pridem me stisne, da ljubčka in hiti nazaj k igračam....problem je potem doma, med tednom ne, ker sva sami, ampak z vikend ko pride mož....... noče bit pri njemu, samo pri meni, zaspi pri meni, ko joče jo potolažim le jaz...... non stop za mano, kot male račke za raco....

ma sej bo minilo...zdej mam priliko jo stiskt, božat, crtat, ker čas hitro beži in kot bi mignil bo šla iz maminega naročja..... 

komaj čakam, da pridemo do tega 

_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela...še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. Ti si moj čudež življenja.

ja seveda, ker mamica je zakon

Ja, isto.
To je naravno, ker je otrok še iz prazgodovine "programiran" tako, da je zanj smrtno nevarno, če ostane sam. Tebi pa najbolj zaupa in se boji, da ga boš zapustila, če greš stran, torej se boji za lasten obstoj. Ko pa se vrneš, ti pokaže, kako zelo te je pogrešal in si hkrati polni svoje "socialne baterije", se hoče pomiriti...
To je povsem normalno obdobje (že omenjeni odtujitveni kompleks/sindrom), ki mine, ko je čas za to. Ko je dovolj star, dojame, da mamica vedno pride nazaj in da je varen tudi drugje.

Do poroke bo ziher minilo  (sicer pa je pri vsakem malo drugače oz najkasneje do kakih 3 let - največ, če je res ne-vem-kaj).

Mi mamo 3,5 let staro pa še skače v naročje k mamici, tko da logično pozornost mamice je največji zaklad za otroka , ko mam pa mlajšo pa počaka da jo dam v posteljo pa hitro k meni v naročje.

_____________________________

Sreča moja so moji sončki, ki sto po čudežu prišli v moje življenje....Čeprav je mami biti težko je to najlepša naloga, ki jo ena ženska lahko ima...