....v takšni situaciji?

Pred 7 leti mi je umrl oče. Na zapuščini sem svoj del prepustila mami, ker če bi bila lastnik neprmičnin bi izgubila ugodnosti v času brezposelnosti. Z mamo sva imeli dogovor, ustni, da mi dala prepisati ta del če bo kdaj želela. O tem nisem razmišljala, ker sem edinka in...
No pa sem se zaposlila in si začela urejati stanovanje v novem delu mansarde. Vse lepo in prav, dokler se nisem poročila. Takrat sva z možem začela preurejati stari del mansarde. Moja draga mami je komplicirala zaradi VSAKE malenkosti, se zdirala nad mano in pri tem ji je bilo vseeno da sem v pričakovanju. Ob vsakem delu ki sva ga začela je bil prepir, da je vse vredu narejeno, da ni treba nič spreminjati, popravljati...začele so se grožnje da bo vse prodala, dala nekomu ki jo bo oskrebel...In tako smo prišli tako daleč da sva se z možem odločila da ne bova vlagala v nekaj kar ni najino in potem živela v starhu da na koncu ne bova imela ne denarja ne strehe nad glavo. Zato sva ji predlagala da nama da zapisati zgornje stanovanje. In seveda težave....da ona bo dala kmetijo tistemu ki jo oskrbel, da koliko truda je ona vložila....rekla sem da želim samo tisto kar mi po očetovi smrti pripada, vendar sem doživela cinični smeh, da kaj bi pa imela od njega. Prizidek se je res gradil po njegovi smrti, vendar...tu sem pa dosti delala jaz. Ni opeke v tem prizidku da ni šla skozi moje roke. Niti en mešalec betona oz. malte se ni zmešal brez mene, Prste na rokah sem imela kot čevapčiče, ko sem nosila noslce za ploščo in potem mi reče da me je celo življenje razvajala in da je ona tista ki je vse naredila.
Saj ne rečem da mi je kaj manjkalo...samo bolj kot ramišljam bolj se mi zdi da vse materialne dobrine ki mi jih je nudila so vedno bile sredstvo manipulacije z mano in mojim življenjem Npr.ker nisem imela dovolj denarja za avto mi je dala zraven in potem pričakovala da bom zato dovolila da razmišlja namesto mene. (o izbiri partnerja, dela,...)
In na koncu je bila njena ideja...kar si je upala reči mojemu možu...da vsak ki pride k hiši prinese doto (ona je prišla k tej hiši revna kot cerkvena miš), tako da se od njega to tudi pričakuje in da takoj tisti dan bo dala najino stanovanje nama, ko bova midva naročila nov traktor. Tako da naju ni kap. Cca 30.000EUR, bi ona imela za stanovanje, ki sem ga sama gradila in opremila z lastnmi sredstvi. Nov traktor v teh časih ko je kmetijstvu na psu. Pa midva sva ji že na začetku povedala da midva kmetije, če cca 5ha zemlje, ki je vsa v strmini, sploh lahko rečemo kmetija, ne misliva delati, pa naj kupiva NOV traktor.
Ne vem kaj naj narediva? Imava 3 mesece starega sinka imamo se radi, pravljično nam je, vendar ves čas pa visi nad nami oblak...moja mama, ki pričakuje da bomo delali tako kot bo ona dirigirala, drugače pa....
Malo sem se mogla spihati, ker nocoj nisem čisto nič spala, pa vem da se ne bi smela jeziti in sekirati, zaradi mojega malčka, vendar me tako jezi....

Jaz bi šla v najem z svojo družinico.

pol naj pa tvoja mama študira, kdo bo skrbel zanjo s takim razmišljanjem in zakaj. Ali dobronamerno, ali le zato, da se bo polastil njene zapuščine.

Itak, tudi če kupita traktor, vam bo vedno op. srala po glavi. Ker je takšna kakršna je. Je že dovolj pokazala s tem, da vaju izsiljuje.

Štartajta z nule. Ni malo takih, tudi jaz sem. Prvo podnajem, nato pa na svoje.

Pa srečno!

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Hejla,

žalostno ko berem kaj vse počnejo nekateri starši SVOJIM otrokom. Meče ti polena pod noge zato ker ji je dolgčas ker nima svojega življenja in ker ji ostane le to da nagaja tebi in tvoji družini. Čeprav se sliši radikalno in težko bi jaz spokala in šla drugam živet. sem sigurna da bi se kar hitro mama pokesala in se vam začela dobrikati. mislim pa da če si dobite dobrega odvetnika bi celo lahko izpravdala svoj delež nazaj čeprav si se mu odrekla, samo to ničesar ne reši, potem bi vam začela nagajati na drugačen način. jaz vem da bi se jaz odselila potem pa naj sama skrbi za hišo in puca in rihta vse. tako ali tako lahko vsak otrok spodbija zapuščino čeprav ga starši ne vključijo v oporoko. in isto velja za tvojo mamo. ni nujno da boš zapuščino 100% dobila, obstaja pa verjetnost da bi jo lahko. najbolje bo da jo ne vključujete v nič in da jo popolnoma izolirate iz svojega življenja. si mogoče razmišljala kako bo ko mama ne bo več pokretna. ali boš mogla takrat svojo družino postaviti na stranski tir in skrbeti za njo....jaz nebi pa imava z mamo super odnos!!!!!!!!ohladita z možem odnos do nje in jo v nič ne vključujta ko bo kaj rabila ji lahko vsake toliko pomagata sicer pa ji dajta vedet da naj se sama znajde. in da obstaja možnost da bo ostala sama za celo življenje če bo nadaljevala s posmehom, cinizmom in grožnjami.

vem da nisem dosti pomagala pa vseeno.

lp

coris

jest sm hotla napisat sicer na mal bolj grd način, ampak to je point.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Ne bi niti premišljevala. Na svoje.

Tudi meni je oče umrl in sem doživljalal nekaj podobnega. na sodišču sem se vsemu odpovedala in na ačetku po smrti očeta ji vsak dan stala ob strani kakšno leto- potem pa je prišel moj mož in ja sem začela živeti svoje življenje - njej pa se je vse postavilo na glavo.
Enostavno se ni dalo držati ( čeprav po pisanju sodeč ni bilo pol hudo kot pri tebi ) in smo šli v najemniško stanovanje dokler ni bila nepremičnina napisana na mene, stanovanje urejeno ona pa je bila sama.

Ti dve leti smo vsi potrebovali ona in mi - kajti ne boš verjela verjetno si tudi ti malo odvisno od nje na nek način. Sedaj živimo in ne živimo skupaj. Stvari so urejene, nikoli več mi ničesar ne reče- včasih se prav čudim ko pride na kavo k meni pa je kuhinja razmetana jaz pa imam še od prej nekakšen kompleks, da bo kaj komentirala pa se naredi, da ne vidi.
Tudi a njo je elo važno, da se sama postavi na noge, ker to so ženske ki so se mlade poročile in enostavno ne najo živeti same. Prej starši potem z možem in mogoče je vedno morala nekoga ubogati in v njeni je glavi je sedaj čas, da nekdo njo uboga- ne pusti se ji. Takoj ko bo sami si bo poiskala svojo animacijo, svojo družbo, Moja mama jih ima sedaj toliko, da bi že skoraj jaz lahko bila ljubusmno koliko laufa okrog vendar sem vesela a njo, da je tako.
Ni potrebno, da greš nekam na svoje in se zakreditiraš do konca življenja - ta zemlja je tvoja - tvoj oče se je tudi zate odrekal ampak samo toliko, da bo vedela, da lahko živite ena brez druge- ne dopusti pa na noben način,da tvoja dediščina pride v druge roke- to je tvoje in od tvojega otroka.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

O joj............

...vzemite stvari in pojdite!

V najem, prijateljem, sorodnikom.........kamorkoli! če se iamte radi, boste zmogli, verjemi!
Samo z odhodom boš svoji mami pokazala da s tabo ne more manipulirati in verjemi, hitro ji bo žal.

Oprosti, ampak to res ni življenje..........da nisi sproščen, da si nonstop v strahu, da moraš za vsako figo razmišljat kaj bo mama rekla in kako bo odreagirala.

Pojdite.........zaradi tebe, moža in otroka! Če je že zdaj vse pravljično, vam bo na svojem samo še lepše! Zagarantirano!

Vsako mnenje šteje, tako da coris hvala.

Ja tudi midva razmišljava o tem da bomo spokali pa šli. Glede tega da se bo potem ona pokesala pa...ona ni v življenju naredila nikumor nič žalega, ona je večna žrtev. Pa so jo izkoriščali starši, pa sestra jo je opeharila, pa možm(moj oče je bil najslabi človek pod soncem in bla, bla, bla...to poslušam že celo življenje. Kako je uboga reva, kako jo vsi okrog prenašajo. Tako da če bomo mi šli bo ona spet žrtev spletk ki sva jih stakala jaz in moj mož. Ker jaz sem tako čisto očetu podobna, partner pa...no ni da bi govorili.
Da bi sodno izterjala svoj del...pa ne da se mi. Pa naj ima vse, če msili da bo zaradi tega srečna. Mi se bomo že znašli. Sva oba z možem navajena delati, pa zasluživa tudi nekaj...naj ima in se dobro počuti tej galeji sama.
Smo jo že kar precej izolirali, oz. se je kar sama...Ženska je po porodu zelo občutljiva, tako da tisto kar se dogaja v dneh po porodu se mi ZELO, ZELO vtisnilo v spomin. Žrla me je že med nosečnostjo, vendar...ko sem prišla iz porodnišnice se je najprej vjezila (menda zato ker sem rekla da mi takrat ne rabi kuhati, ker je za vse poskrbel mož) in ni nekaj dni prišla nič pogledat malega. Ko pa je prišla pa je začela udrihati čez moža, kako nič ne naredi, pa pospravi okrog baj In to se mi JE TAKO ZELO, ZELO ZAMERILO da...nimam besed!!!!

Gita potem pa je prišel moj mož in ja sem začela živeti svoje življenje - njej pa se je vse postavilo na glavo. Točno tako je bilo pri meni. Ko sem se poročila se je njej vse postavilo na glavo. Prej sem bila njena punčka in pri vsaki moji vezi se je zelo potrudila da je tipa čimprej odgnala od mene in potem sem bila spet pod njeno oblastjo. Sedaj pa vidi da je njena oblast nad mano nad mojim življenjemm zaključena in je to kar je.

moja mama se je poročila pri 31 vendar je bila do očeta zelo oblastna, prepričana da je očetova družina ničvredna, neumna, nazadnjaška. njena družina je pa bila zelo ˝napredna˝ in tega prepreičanja je še sedaj. ko sem ji danes rekla da me zaničuje, tako kot je zaničevala mojega očeta, mi je zabrusila nazaj, da naj ji ne omenjam tega pr...v glavnem bolano.

ko bi lahko bila SREČNA da se ji je hčerka poročila pri 34. in dobila celo idealnega moža, da ima vnuka, ampak ne...

moram končati,ker moj mali princ zahteva svojo mamico

joj rajš sem cev življenje zapufana ter na svojem, kot da bi morala cele dneve poslušati ''''lapajne'''' od mame ali pa tašče.
na koncu bo trpel odnos s partnerjem ter vajina sreča.
pa če ti kaj da ti bo skoz v uč metala, ''''sm ti dala to, pa ono...''''

pejta čim dalje stran pa ne ji povedat kam, ji bo slej k prej žal ratal da je bila takšna.

poznam kako je imeti takšno mamico... moja je meni pred leti za roj. dan voščila po sms takole:

Vse  najboljše,si moja največja napaka. mami

in takrat sem se psihično,umsko poslovila od nje ... žal  je pred dvema letoma preminila želim si čeprav je bila takšna da bi vsaj videla svojega vnuka...


_____________________________

"It's impossible!" said pride. "It's risky!" said experience. "It's pointless!" said reason. "Give it a try!" whispered the heart.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

groza groza groza. kakšni starši  

polho, ti bom kar tukaj odpisala.

Poznam tak tip ženske. K sreči ne gre za mojo mami ampak za babico (njeno mamo). Kot da bi brala zgodbe naše družine... Vedno znova sem presenečena, kako je moja mami lahko tako super, ljubeča in razumevajoča, čeprav je odraščala ob takem podnu od človeka (je to sploh človek )...

Z vsem srcem ti svetujem - čim prej pojdite na svoje! Verjemi, to je edini način, da ohraniš svoje zdravje in uspešen zakon. Pozabi na to, kaj vse si vložila v domačijo, ker tvoji mami je to vse popolnoma samoumevno in zanjo ni zato nič tvojega. Tako je in tako bo. Mama se ne bo spremenila - vse kar lahko narediš je to, da spremeniš, kako se odzivaš nanjo. Bodi močna in dobesedno v eno uho not, pri drugem ven. Distanciraj se, kolikor se le da, čim prej. Pa spomni se, da njene besede ne odražajo tega, kdo ti si, ampak to, kaj je ona.  


_____________________________

Najina mala velika ljubezen

Ne bom ponavljala kar ste že druge pred mano napisale. Mislim, da je gita10 super napisala. Če le imaš možnost pojdite za nakaj časa stran in uživajte svojo zasluženo srečo. Velikokrat res pomaga že samo to, da se odmakneš od problema in ga na ta način bolje spoznaš in posledično rešiš. Nisi sicer napisala kakšna je bila tvoja mama, ko je bil oče še živ. Če je to obnašanje zanjo novo je najbrž posledica tega, da ji je hudo in težko. To sicer ni nobeno opravičilo, da se do tebe obnaša tako grdo, ampak mogoče malo razloži zakaj je taka. Omeni ji, da se boste odselili, to ji bo pa dalo malo mislit, da če se ne bo spravila k sebi, lahko izgubi še tebe.

_____________________________

- www.mojasobica.si -

tako je-bravo!!!

_____________________________

"It's impossible!" said pride. "It's risky!" said experience. "It's pointless!" said reason. "Give it a try!" whispered the heart.

Očitno si si že precej razjasnila in zanalizirala njeno obnašanje. Potem tudi sama že poznaš odgovor, pa si ga mogoče še ne upaš priznati, ampak to da greste čimprej od nje je edina rešitev, sicer bo v naslednjih letih ne glede na vajino ljubezen načela tvoj odnos z možem. Tega ji pa ne pustit! Močno zagrabita za delo in stran od nje! Medtem pa poskušaj preslišat njene komentarje in se ne sekirat za vsako slabo besedo, ki jo izreče. Ti si svojo srečo našla, črpaj pozitivno energijo od tam. Oče pa že ve, kako se počutiš, čeprav je odšel preden bi mu lahko to povedala. Ne imej slabe vesti zaradi tega, otrok slepo zaupa staršem in ne ve kaj je to manipulacija, zato se tudi ne smeš krivit zaradi preteklosti. Uživaj svoje življenje brez slabe vesti, z očetom se bosta pa že še "pogovorila"...

_____________________________

- www.mojasobica.si -

Včeraj je izbila sodu dno. Zjutraj sem dojila, mož pa je šel v trgovino po kruh...no in moja mama vidi da sem sama doma in...pride gor s ˝pametnim˝ predlogom o rešitvi problema. Stanovanje nama bo dala v najem, ker da bi dala pisati na naju ne, ker mojemu možu ne zaupa. Od začetka se ji je zdel še vredu, sedaj pa vidi da...bla bla bla...dojila sem, otroka sem imela ob sebi in do otroka ni pokazala najmanjše pozornosti. Ko sem začela jokati, še kar ni nehala govoriti če moža. Ko je pa videla da je mož prišel iz trgovine pa GREMO. Prav bežala je pred njim, kot da bi je že kdaj rekel žal besedo. Vedno je poskušal reševati vse mirno, ampak...
Nisem mogla več...sedaj bi morala uživati z dojenčkom, ampak samo čakam kdaj bomo naredili kaj narobe, da bo spet ogenj v strehi. Tako smo spakirali najnujneše stvari in šli. Sedaj smo na moževem domu, kjer smo v eni sobici in uporabljamo kuhinjo in kopalnico skupaj s tasto in svakom.
Namen imava graditi, vendar...meni bi bilo dosti bolje če bi šli nekam na stanovanje, kjer bi bili samo mi trije. Ne vem...gradnja hiše traja in...mož pa pravi da ne bomo nič naredili če bomo plačevali najemnino. Ne vem no...jaz bi raje da gremo v najem in res gradimo bolj počasi, ampak se lahko mi kot družina razvijamo, tako pa...saj tast je zlat človek. Tudi svak je vredu, ampak nismo samo mi trije.
Moram nehati ker moj mali princ kliče.

ce vama oz. ti misli dajat stanovanje v najem, potem boste itak imeli neko najemnino...v tvojem primeru jo rajsi dajem neznancem, to pa cisto resno!


_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

bolj kot razmišljam, berem tele vaše prigode, bolj se mi zdi, da najboljš, da nobeden od staršev nima nič in bo vse lepo in prev. Najina starša-moja mami ima majhno stanovanje, njegova starša-majhno stanovanje, mi2 živiva v najemu-in je vse lepo in prav in imamo se radi. 

_____________________________

my little babygirl - moja največja sreča
-

To je tako, če razmišljaš kratkoročno. Za kratkoročno korist si se odpovedala strehi nad glavo.

Kaj narediti?
Kot so ti že rekli-pojdite za nekaj časa na svoje, mogoče se strasti umirijo.
Lahko ostanete kjer ste in začnete graditi hišo, kar traja.
Jaz bi vztrajala samo toliko, da bi imela polog za stanovanje.

Tipično za ljudi, ki vedo, da jim dragi ljudje odhajajo in se boje, da jih ne bi zapustili. Ne dajta se manipulirati. Pač si prekosila svojo lastno mati. In tega se drži. To so igrice za dosego cilja.

_____________________________

...

WTF ?!?!
BIA?CH!!!!