če iui in ivf niso uspešni,je potem še kakšen postopek?

Kaj sledi? ... Vztrajaš dokler niso uspešni :)

Anonimen, v čem pa je problem, v tebi ali v njem.

Namreč, če je problem v njemu imata še možnost ICSI ali po novem IMSI, če pa je problem v celicah pa se bojim, da razen poskušanja nimata kaj veliko možnosti, ok razen darovane celice.

je pa težko takole na splošno karkoli reči...



_____________________________

"Če ne moreš pomagati, nagajaj.
Važno je, da si zraven!"

Oprosti da te sprašujem, vem da je boleče o tem pisati, a vseeno:koliko IVF postopkov pa si dala skozi?
Ali slučajno veš, kaj je vzrok neuspešnih IVF-ov:

• imaš premalo foliklov?
• so ti neuspešno oplojeni?
• ali pa si že prišla do transferja (v kateri fazi so bile celice, v fazi morule ali blastociste), le da naprej ni bilo uspešno?
  

So ti rekli, da je vzrok "idiopatska neplodnost" obeh (torej da ni medicinskega razloga za nezmožnost zanositve po naravni poti)?

Možnosti? Na misel mi trenutno pride genetska preiskava, v nekaterih primerih se zgodi, da partnerja nista kompatibilna (in se potem odločata za spočetje z darovano celico ali posvojitev).

Pri meni sta bila možna vzroka še:
- nezdravljena ščitnica (čeprav moja tirologinja pravi, da ni neposredne povezave med neplodnostjo in ščitnico - drugje spet pravijo drugače)
-naknadno ugotovljeni antifosfolipidni sindrom (detece je bilo spočeto z IVF v 1. poizkusu, po 4-ih letih truda zaman, izgubila sva ga v 16. tednu); prej sem 2x naravno spočela, a je bil obakrat SS.
(genetsko sva bila kot partnerja b.p.)

ne nisem še tako daleč,za mano je drugi iui,imam pa pco,moj je čist uredu,spermiji živi in super je,samo pri meni so izostanki menstruacije,za drugo ne vem niso nič rekli,samo bojim se,da spet ne bo uspešno in malo sprašujem naprej,kaj in kako,vem,da se nebi smela tako naprej zanimat,ampak..vseeno...

Nihče ti ne more vzeti teh tvojih strahov, smo pa že vse slišale (in se nekje v podzavesti tega tudi zavedamo), da negativne misli niso najboljša popotnica za že tako stresno obdobje, kot je "delanje na brez željenih rezultatov". Vem pa, da je težko "preklopiti", si ne delati alt_ernativnih scenarijev...  Punce dostikrat rade svetujejo - in tu se strinjam z njimi - da skrbiš za svoje zdravje z zdravo prehrano, vadbo, sproščanjem,..


Predvsem pa povprašaj svojega ginekologa, ki vaju dodobra pozna, saj ogromno dejavnikov odloča o tem, kolikokrat bosta še poslana na IUI (kako dolgo že poskušata, vajino ostalo zdravstveno stanje, vajina starost, itd).

Tudi če boš slučajno spraševala dr. Pušenjaka na forumu Med.Over.Net, ti bo težko napisal kaj več, če boš podala tako skromne podatke. Kolikor ga spremljam, bo rekel, da težko "vedežuje" ali pa kaj podobnega.




< Sporočilo je popravil enkratna -- 22.10.2010 16:05:32 >

Anonimna brez panike. Kot kaže je diagnoza PCO tukaj še najbolj zaželjena. Vsaj do sedaj se mi zdi, da je puncam s PCO kar večini uspelo. Celo naravno!

Predvsem ti priporočam, da se prehranjuješ po Montignacu. Če ne zmoreš čisto pa vsaj iz prehrane črtaj prečiščene OH (bela moka in sladkor). Pa pazi, da je prehrana uravnotežena! Dovolj vitaminov in mineralov. Morda probaj še z Bownovo terapijo ali kakšno akupunkturo in si naredi kakšno 3 mesečno kuro z Maco (vendar nikakor v postopku!!!). 3 mesece pred postopkom s 1. dnem M jo začneš jemati (ker ti lahko poruši cikel). Končaš z M pred postopkom. V postopku (tukaj mislim na injekcije za stimuliranje jajčnikov - Gonal ali Menopur...) nikakor ne smeš jemati Mace, ker tistim, ki imajo PCO povzroči hiperstimulacijo.

Enkratna  žal mi je, da se vama to dogaja . Sta že zamenjala center? Včasih v drugem centru naredijo drugačne preiskave in odkrijejo vzrok.

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.

hvala punce za vzpodbudne besede,sej vem,da delam paniko in sem premal pozitivna,pred mano je še dobrih deset dni čakanja na test in,da vidimo,če nama je uspelo...
hvala še enkrat...

[

gigi1, hodila sem v Ljubljano in vse lepo o tamkajšnjem osebju v Leonišču in stari porodnišnici. Bolezni, ki so mi jih kasneje odkrili in zdravili, so pač odgovorni drugi zdravniki in preiskave (in ne centri za ginekologijo - ti so naredili vse tiste standardne, ki sodijo v diagnostični postopek pred IVF). Sem pa zanosila ob prvem IVF postopku, tako da res ne morem kritizirati Leonišča.

Sem pa zdaj noseča - po naravni poti, že v drugem mesecu poskušanja -  toda tokrat z drugim partnerjem.
Ves čas nosečnosti prejemam zdravila, ki bi preprečila SS (kar je bil vzrok v prejšnjih nosečnostih).

Enkratna čestitam      in držim pesti, da bo tokrat uspešno do konca .

Katera zdravila pa jemlješ? Verjetno progesteron...še kaj drugega?

Anonimna srečno

_____________________________

Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, da jo uresničiš.
Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.