Zdaj ko berem spodnjo temo in se spominjam tudi svojih izkušenj s temi maminimi sinčki, se mi poraja vprašanje, kako kot starš vzgajat otroka, da ga NE spremeniš v maminega sinčka.

pa misliš, da se to da???

To pa tud mene zanima.

Jaz sem se tega lotila na tak način, da ga vključujem v vse aktivnosti doma. Od pranja posode, kuhanja, pomivanja po tleh, obešanja perila, zlaganja umazanega perila v pralni stroj,....Sicer je zdaj še majčken, a ga vse to blazno zanima in mu ponavadi pustim da je zraven, čeprav opravila potem trajajo vsaj 100% več časa, ampak mogoče se mi pa kdaj obrestuje.

Največ je pa najbrž tudi zgled, ki ga daje oče, dedek. Moj mož in moj oče (živimo skupaj) pomivata posodo, sesata, pripravljata mizo za kosilo, delata na vrtu, okoli hiše. Če bo videl to početi tudi druge moške, fantke, bo imel to za nekaj samoumevnega, da počne to še on.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Predvsem, da se že od vsega začetka zavedaš, da bo nekoč pripeljal domov eno deklico, ki jo bo ljubil in bo mamica padla s prvega mesta.  To te pa ne sme jezit ali žalostit, temveč veselit.   




_____________________________

Se strinjam z odgovori.  Če bom jaz kdaj imela sinčka  bo tudi delal kao ženska opravila, kot njegov bodoči očka. Ne vem zakaj ne bi.



_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

jaz bom imela kar dve deklici pri hiši

ne samo čisto resno mislim. Ta mali je tako obseden z mano, da je včasih že kar malo hudo. Zdaj mi po novem hodi spat k meni , in kot ga gledam zdaj je on kar potencialen kandidat za maminega sinčka? Tega pa res ne bi rada, ga imam preveč rada, in si res želim, da sta oba sinova srečna in samostojna , tako zdaj ko sta še majhna in kasneje ko odrasteta in gresta na lov za deklicami.

Kakšno morata domov pripeljat, jima bom pa tako ali tako jaz povedala

Se bojim da taka ne obstaja.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

ja vidiš, tega zgleda pri naši bajti tudi ni, ker naš očka dela večinoma cele dneve, ko pa ima fraj, pa se rad vsede na kolo in ga odpiči nekam na Pohorje. Hišnega dela se ne pritakne, dela okoli hiše tudi ne, no pri slednjem je pa dedek dober vzgled.
mater, samo glede na vse to imam res dva potencialna kandidata ?

o ja, zdaj še  . Imam v vrtcu že dve taki lepi pupi nagledani, da bi ju kar imela

neeeeee. moj mož je bil čist mamin. pravi, da se očeta v otroštvu sploh ne spomni, ker je vso vlogo prevzela njegova mama. pričakovala je, da bo vedno tako in ko  moj  ni  sprejemal le njenih nasvetov in je vprašal mene, takrat pa je med njima začelo pokati. vse kar sva se odločila sama, da ni bilo po njenem ali pa je sploh ni vprašal, potem je bilo vse narobe in ga je buzerirala. tako ga je čisto odrinila od sebe. za njo je pač tako al je po njenem al pa  bejž izpred njenih oči.

kot je napisala pety 78, je treba vedet, da bo nekega dne prišla druga ženska v sinovo življenje in da ne boš več ti št.1.

To je najlepši odgovor kar sem jih prebrala.Tako bo snaha dobrodošla,tašča pa nebo v snahinih očeh.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Hihi, jaz sem vzela najbolj ziher varianto - mela bova 
Sicer sem se pa tudi jaz že to spraševala, odgovor je pa precej tudi v partnerju... Namreč, ko sem prvič videla fantovo mami, (še nisva bila skup), mi nikakor ni bilo jasno, kako to, da fant ni bolj razvajen... No, potem sem videla še njegovega očeta in mi je bilo pri priči jasno

, jaz bom imela septembra , mogoče bi pa že sedaj lahko začela z treningom kako ga NE naredit maminega sinčka  in mu že v trebuhu pripovedovat, da bo enkrat prišla deklica, ki bo zasedla mamicino mesto .
Samo se pol bojim, da bo že v vrtcu začel punčke spraševat, če bo ona tista ki bo mamico zamenjala  in bomo imeli veliko govorilnih ur .

Po moje takole:

• vedno in povsod jih je treba z levim učom spremljati
  
• jim ponuditi pomoč, če jo potrebujejo
  
• se smejati z njimi, če je smešno
  
• se veseliti z njimi, če so veseli
  
• jih nagraditi, če so si zaslužili
  
• za napake, poštene kazni presoditi
  
• jim pri njihovem osamosvajanju pokazati, da to sprejemamo s ponosom in da so njihove odločitve ravno toliko pomembne kot so bile nekoč  in so naše 
  
• pa vseeno jim pustiti dihati tako kot si sami želijo

< Sporočilo je popravil caillou -- 23.4.2007 19:44:10 >

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

predvsem tako da mu ne vtaknete vsega v rit kar si zmisli, ne opravljate vseh del namesto njega. s tem bolj kot to da ne naredite maminga sinčka naredite uslugo bodoči njegovi partnerki, da bo lahko res partnerka ne sluškinja. pa tudi ve si ne želite biti sluškinje a ne? čisto prevečkrat že samo na rr beremo otem kako decsi pušajo svinjarijo okoli sebe pa še nejevoljo!
pa da ga s svojo ljubosumnostjo ne privežete nase. to sicer veja za vse otroke ne samo za fante. enkrat sem slišala eno dobro misel, da so otroci obiskovalci v naši družini, ki so prišli, ostanejo na obisku in ko je čas za to odidejo. in iz tega ni treba travmirat dodajam jaz. tako je pač življenje. tudi sami smo si verjetno želeli oditi zaživeti na svoje in se potem toliko bolj z veseljem vračati. in tega se je treba zavedat, čeprov včasih zaboli že sama misel na to! life must go on!

Po mojem jih je treba naučiti spoštovanja, prvenstveno nas samih, in se ne izogibati nalogam, ki se mogoče zdijo malo težje. Po načelu kar je treba, ni težko.

Ma kaj pa vem ,kako ne vzgojiti maminega sinčka.Zakaj bi se s tem sploh obremenjevala...delam kakor lahko, pa če uspe fajn , v redu,drugače pa..kaj naj naredim.
Mislim, da je pomembno,kot je napisala Splišni, da ga naučimo spoštovanja.In to kar vseh živih bitij.Meni se zdi tudi fajn, da se zna postavit v kožo nekoga drugega, da ne gleda vse samo iz svoje perspektive.Pri maminih sinčkih sem opazila, da imajo grozen občutek krivde, če se odločijo drugače,kot bi njihova mama želela.Zato je mogoče tudi to pomembno, da ne zganjamo panike, užaljenosti,če otrok misli s svojo glavo  in sprejema kakšno svojo odločitev.Da ni nujno, da se odloči tako, kot je nam najbolje všeč.
Moj je precej navezan name, ampak ne vem,če kaj kaže na maminega sinčka.Bolj švoh bo  s tem

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Si bom sposodila eno misel: Otrokom moramo dati korenine in krila in tako nikoli ne bodo postali mamini sinčki (ali mamine hčerke )!!

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)