IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Jaz ne jem ker sem lačna,ampak ker v sebi čutim prokleto praznino,ki jo ne morem sama napolnit.
Rabim ob sebi človeka,ki mi bo pomagal in to razumel in ne nekoga.ki mi zliva strup na rano.
Premisli - od kod ta praznina? Zakaj ta praznina?
Kaj pa ješ (po čem sežeš) in kdaj, torej kdaj se najpogosteje pojavi ta praznina? Čez dan? Ali morda zvečer pred televizijo?
Prvo, kar je, ne kupuj več hrane, ki te tolaži. Namesto takšne hrane, ki je najbrž mastna ali sladka si kupi cel zaboj jabolk ali mandarin ali jogurte (z najmanj maščobe) ali na začetku, če rabiš kekse, polnozrnate kekse. Zvečer ne jej kruha, ampak raje prepečenec. Zdaj ugibam na pamet, ker ne poznam tvojih prehranjevalnih navad. Vsekakor ne smeš biti lačna in ne smeš jesti redilne hrane, ko nisi lačna. Raje si skuhaj čaj in veliko pij. Ali pa pij vodo. morda za začetek mleko z najmanj maščobami.
Drugo, vprašaj v svojem kraju v zdravstvenem domu ali svojo zdravnico, če pri vas obstaja šola hujšanja. Tam ti bodo zagotovo pomagali in ti vse povedali. Hujšaš s pomočjo zdravnikov in medicinskih sester tako, da ti tudi psihično pomagajo. Tam se naučiš povsem spremeniti svoje prehranjevalne navade. Meni je uspelo! Izgubila sem 8 kg, sicer sem zdaj 2 kg (1 kg ali 2 kg to pač niha) dobila nazaj, pa me mož tudi spominja, da moje delo še ni končano. In mu sploh ne zamerim. Tega se zavedam. Kajti takoj zdaj je treba najprej sprejeti sebe, kakršna si in se imeti rada! To je prvo in šele, ko se boš sprejela in se imela rada lahko začneš hujšat. Seveda si najbrž nisi všeč, vendar se vseeno lahko sprejmeš in imaš rada. Saj nisi odvisna od svojega telesa. Pomembna je notranja lepota in ne zunanja. To ne pomeni, da postaneš zadovoljna sama s seboj. Ker veš, da debelost ni zdrava in da je prenajedanje bolezen, se moraš imeti tako rada, da prekineš to razvado, ki ti samo škoduje. Vedeti moraš, da je hrana v majhnih količinah za telo koristna in povzroča zdravje, v velikih količinah pa je to strup, tvoj najhujši sovražnik, ki te napada. In če se imaš rada, se tega zavedaš tako kot se tudi zavedaš, da ti mož hoče le dobro in zato ni tvoj sovražnik. V resnici ima prav, a ne? Sovražnik je hrana in ne tvoj mož. Mož te je samo spomnil, da je treba nekaj narediti, da ne bo čedalje hujše. Zato mu ni kaj zameriti.
Jaz svojemu dam prav, če mi reče, da delo še ni končano in prime moj špeh na trebuhu in reče: "Tega je še zmeraj preveč." Včasih pa sem bila užaljena, ko mi je skrival čokolado.
Res razmisli o tem, kdo je tvoj sovražnik. Saj je boleče. Pa vendar - jesti je treba izkjučno zato, da živimo, ne pa da živimo zato, da jemo oziroma se tolažimo s hrano. In res - pozanimaj se za skupinsko zdravniško hujšanje. Veliko lažje ti bo, ko boš tam srečala ljudi, ki imajo enake težave in se boste skupaj spodbujali. In lahko se vpišeš na kakšno telovadbo.
Vso srečo!
_____________________________
Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.