Moj mlajši sin začne z naslednjim tednom hoditi v vrtec. Od marca, ko sem jaz končala porodniško, ga je čuvala tašča. Mali je star 1 leto in pol.
Starejšega sina,ki je bil ravno tako rojen aprila pa je čuvala skupaj eno leto in pol, v vrtec je šel pri 2,5 letu.

Danes pa mi tašča reče,da je tastu zelo hudo, ker gre mali v vrtec in da  bo umrl ko bo šel mali v vrtec????  Pa to ni bilo mišljeno kot neka metafora, ker že nekaj časa poslušava kako je njima hudo ker gre v vrtec in se obnašata kot daje to tragedija. In zakaj sta njega imela samo polleta, starejšega pa leto in pol.

Najprej sem globoko vdihnila, potem sem se v jezik vgriznila, da nisem vprašala ali so vsi normalni, potem pa sem razložila, da gre v vrtec zato ker njo potrebujemo ko bo kateri bolan. Prejšno zimo sta bila ogromno bolana, skupaj 3 mesece, ampak jaz sem bila na porodniški. Če bo to zimo isto, se lahko jaz od službe poslovim. Pa da moramo bitisrečni,ker smo sploh dobili prostor. Poleg tega nama zjutraj valjda vzame več časa, če enega peljeva v vrtec, pa drugega k tašči, pa potem popoldan isto.

Ma,prav glupo se mi zdi,da se moram skoraj opravičevat ker gre mali v vrtec. Pa nek občutek krivde nam zbujat zaradi tega.

Pri nas je bilo tašči in tastu tudi hudo, ko sta šla po njunem mnenju oba otroka prezgodaj v vrtec (pa ne na tak butasto-otročji način kot tvojadva...). Ampak zame je pomembno samo eno - otrok vsaj od 2 let naprej za moj pojme sodi v vrtec. In se lahko vsi na glavo postavijo.

Naja, ti jima reči, da boste pač probali z vrtcem, ker je tako bolje za vse (čeprav se meni leto in pol zdi premali za vrtec), pa da boste potem pa videli, kako bo. Da če bo preveč bolan, da ga boste itak ven vzeli, pa ga bosta imela še eno leto. Ampak probate pa lahko.
No, jaz bi tako rekla. In tako tudi naredila potem, če bi res otrok bil preveč bogi ali preveč bolan.

No, sej si čist OK odreagirala. Lepo umirjeno si jima predstavila razloge, sedaj pa naj mal zadevo prespita, odrasteta, pa vam bo prov super laufal.

Moja mami je tut neki fantazirala, da bi ona drugo leto čuvala mojga najmlajšega, ker gre v penzijo, mali pa v vrtec. Pa sem ji na hitro razložila, da si je ona penzijo zaslužila s trdim in hvale vrednim delom (čuvala je otroke s cerebralno paralizo in downovim sindromom, prvo kot družinsko varstvo, nato pa v VVO v razvojnem oddelku) sedaj pa je na vrsti, da tut ona mal živi sam svoje življenje. Sm ji pa tako v hecu namignila, da bo itak tut občasna varuška, pa se je sprijaznila .

Ja, saj če bo prehudo in preveč bolan, ga bosta spet imela. ampak ona dva samo premišljujeta o tem kako je njima dvema hudo. Vem da je moja tašča prava drama queen, ampak take izjave nisem pričakovala.

Samo prvega smo dali pri dveh letih in pol in šele potem sem ugotovila kaj vse je zamudil ker ga je čuvala tašča. V primerjavi z vrstniki je bil full nesamostojen. Ampak on je bil tud karakterno čist različen, je bežal od drugih otrok. Mlajši pa prav išče družbo, rad ima druge otroke, zato sem mnenja, da mu bo vretc mogoče koristil. Če bo preveč bolan, bomo premislili, seveda.

Meni se zdiš preobčutljiva. Normalno da jima je hudo. Kaj je lepšega, kot imeti vnuke ob sebi in kaj je za vnuke lepšega, kot skrbna babica in dedek? Jaz to znam cenit, ko moji tega nimajo nikdar in v nobeni obliki. Moj ta mali je vriskal od veselja, ko je šel prvič na obisk za par dni k stricu, pa jaz tudi. Nekateri pa ne znate cenit, kar imate.
Jaz bi jima rekla, da sem strašno vesela, ker imata moje otroke tako zelo rada in da sta tako zelo skrbna in da se bomo potrudili, da ju bosta čim večkrat videla, saj nobene ljubezni na tem svetu ni nikdar za zametavat. Je je odločno premalo, vse v lajfu se obrne, prej ko rečeš keks. Meni je mama umrla, oče postal invalid, vse bi dala za takole babico. Zato zelo pazim, kako delam s svojo srečo in sem hvaležna za vse dobrote. Iz prepolne riti je pa pač še ljubezen odveč. A veš, če ti rečejo, da sta žalostna to ne pomeni,d a zahtevata, da bi bilo drugače. Pomeni samo, da sta žalostna, ker jima je tolk lepo s tvojim otrokom, ker ga imata rada. Nič drugega. Razumi ju vsaj v njihovi žalosti in jima jo priznaj. Saj to je vse, kar rabita.

Pa saj ne gre za to da sta žalostna, gre za to da je rekla, da bo tast kar umrl.
In zame je to pretiravanje. A ni?

Meni sta oba starša umrla ko sem bila stara 18 let. Ni mi treba razlagati kako se lajf lahko v trenutko obrne. Zato se odlično zavedam kako zelo vesela moram biti zaradi dejstva da imam super taščo in tasta, ki za svoja vnuka naredita vse.   In tudi sem vesela in zelo hvaležna. Ampak ta izjava pa meni ni "normalna". To se zna tudi drugače povedati.

< Sporočilo je popravil Naja31 -- 3.9.2009 22:17:50 >

Napaka.


< Sporočilo je popravil Naja31 -- 3.9.2009 22:17:12 >

Za taščo in tasta...no comment .


_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Jst imam svojo mamo strašno rada in njej najbolj na svetu zaupam svoje otroke. Vendar, kot sem že rekla, tudi ona si zasluži svoj mir in počitek, kljub temu, da se je sama ponudila za varstvo in da obožuje svoje vnučke. Ravno tako ji omogočam čimveč druženja z vnučki, vendar imam pa tudi njo tako rada, da želim, da ima tudi ona kaj od svojega življenja. Prvo so se je kot otroka starši ,,skorajda odpovedal,, in so jo podturili njeni babici, potem so ji kot srednješolki odvzeli možnost šolanja in se je morala kot šestnajstletnica in pridna ter zgledna učenka novomeške gimnazije na vrat na nos izpisat iz šole in se zaposlit kot čistilka, da se je lahko sama preživljala, ker oni pač zanjo niso imeli. Potem je HB spoznala mojega očeta s katerim si je ustvarila družino, se izšolala ob delu in dobila službo v kateri je resnično uživala, vendar se je tudi ogromno žrtvovala. In ko je končno postala babica in je začela uživati z težko pričakovanimi vnučki, je moj oče zbolel za rakom na črevesju in tako so v agoniji minila tri leta zdravljenja(HB uspešnega) in ko je ravno zadihala od vse te živčne vojne, so ji naključno odkrili hitro napredujočega raka na levi dojki. Še dandanes sem bogu hvaležna, da je dovolil moji mami ostati na tem svetu in ravno zaradi vsega tega njenega življenja in ljubezni do nje ji želim, da leta, ki jih ima še pred sabo izkoristi kar se le da kvalitetno, da izpolni vse svoje skrite želje... Za to pa rabi čimveč prostega časa, vnuke pa itak dobi kadar hoče.

Hvalabogu je v moji prepolni riti še vedno dovolj placa za ljubezen.

a je tasca "normalna".....a bos otroka zarad njih pustila kr tko...da ne gre v vrtec, ti si rodila otroka in ti odlocas o njemu, aaa ce je tasca tok navajena na otroka in njen moz...naj si nardijo enga .....

To pa nikol nisam slisala da  bo nekdo umrl zarad vnuka zato ker gre v vrtec...NO COMENT
In nima potrebe da se pocutis   pa tud nimas kaj pojasnjevat zakaj je boljse da otrok gre v vrtec, naj mislijo kar zelijo....  VRTEC je najboljsi za otroka



_____________________________



Res lepo, da jih imajo radi, kot pravi Gina, in pri nas se oboji starši kar tepejo, kdo bo lahko čuval tamalo. Ampak z novembrom gre (UPAM!!!) v vrtec, ki ga čakamo ko budale, in da bi mi kateri koli od starih staršev kako tako prijavil ... mene bi kap. Ker je to OTROČJA izjava, ljubezen gor ali pa dol.
Poleg tega se strinjam z Meto (nego šta ), da tamali spadajo v vrtec, med vrstnike, babice in dedki so pa pač "priboljšek" za razvajanje, ne pa da je vsak dan 8 ur med penziči (pa nočem, da tole grdo izpade, ne se zapičit, prosm ). Itak noben nikomur nič ne odreka, gledaš pač na dobro otroka (kar pač se ti zdi zanj najboljše, zdaj a je to vrtec al babi, je pa presoja staršev).


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Hvala bogu, da je tako reagirala, če bi drugače in bi rekla, da je že zadnji čas, da ga vpišete v vrtec bi pa imeli na rr pač spet drugačno temo o taščah. Daj jim čas. S to izjavo je hotela povedati, da jih bo zelo potrlo, ko vnuka ne bo več vsak dan k njima, ker se njihovo življenje momentalno vrti okoli vnukov in zaradi njih zjutraj vstaneta, zaradi njih kuhata, zaradi njih se smejita....
Moj dedek in babia sta mene pazila do dveh let in pol in ko me je oče odpeljal sta oba dva zbolela ker enostavno ni bilo več veselja v hiši ( s tem, da sem bila sama pri njiju ves čas) in potem so jima moji starši mene vozili vsak vikend, ona dva sta prišla k nam po dvakrat na teden in stvar se je čez čas umirila.
Sama tega nimam tašča je 500 km stran od mene, moja mama ima pa več inetesnih dejavnosti kot jih je kdaj koli imela in moram za varstvo vsakič prosit in povedat po več dni prej da varstvo potrebujem - zato jima ne zameri se bosta že navadla, ti pa boš vidla, da mogoče si se vseeno malo prezgodaj odločila za vrtec pomoje bi lahko še brez problema počakala še eno leto.

Nočem biti nesramna in osorna, ampak ne morem verjeti, iz česa ljudje delate probleme in težave, tudi izražate nejevoljo nad starimi starši, ki vam želijo čuvat otroke...Bi vas prav rada videla v situaciji, ki sem jo imela sama dostikrat, naša malčica je bila stara dobro leto dni, hodila v jasli, in se je zjutraj zbudila sitna, nerazpoložena, kuhala se ji je kakšna bolezen, zunaj zima, veter, sneg, in sem jo morala vseeno zrihtati, obleči in peljati v vrtec, ker tudi v službi nisem mogla vedno ostati doma in imeti dopust. In sem nesla malčico zunaj po stopnicah, proti avtomobilu, solze so mi tekle po licu in edino, kar sem si želela, je bilo to, da bi lahko deklico pustila doma, na toplem in varnem. Ko boste to poskusili in doživeli, boste znali bolj ceniti trud vašim staršev ter imeli več spoštovanja do njih. Pa lep dan.

Se mi zdi, da si jima zelo lepo razložila. Pa ne imet slabe vesti, konec koncev je to vajina odločitev za vajine otroke in ne smeš dvomit v svoje odločitve. Vrtec je izredno pomemben za socializacijo otrok!

Sicer sem vam pa kr mal fovš za take babice, ki vam lahko tako počuvajo otroke. Moji starši so še "mladi" in delajo, tašča na vozičku, zanjo skrbi tast in nisem imela izbire, kot da sem z 11. meseci dala v vrtec mojga sinka. Pa kak jok, pa non stop bolan. Hudo je bilo. No ampak HB smo zrastli, drug HB pa še za službo v drž. upravi. Če bi delala v gospodarstvu bi bila najbrž kmalu brezposelna, ker sem toliko manjkala zaradi bolniških.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Sej ne izraža nejevoljo nad starimi starši, ki želijo čuvati vnuka. Sej je lepo povedala, da jima bo vnuka sama večkrat pripeljala in da prideta tudi v poštev v primeru bolezni. Zmotila jo je samo njuna reakcija. In? HB pa, da si nobena ne želi tvoje opisane situacije,čeprav jo je verjetn še marsikatera doživela.To je pač življenje.

Mi ju posodiš, prosim..? Tvojo taščo in tasta..Meni se zdi pa zelo lepo, da imata tako rada svoje vnuke..poznam nešteto primerov, ko jih ne želijo čuvati, ker imajo zato 1001 razlog, ko se jim 'ne da' ukvarjati z njimi itd..Kapo dol pri takih starih starših! Vedno ti bosta stala ob strani. In ne skrbet, da se otroci nič ne naučijo pri njiju! Verjemi, da jim s tem, ko se z njima ukvarjata, data največ, kar lahko otrok dobi..za samostojnost, druženje in vse koristne stvari vrtca in življenja pa ni nikoli prepozno!

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Meni se pa take izjave babic oziroma tašč zdijo zelo izsiljevalske in skrajno glupe. Mislim, a kar umrl bo? Teatralno, ni kaj. Se mi zdi, da si čisto OK odreagirala.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Veste, nikoli nam ni prav! Tisti, ki nimate dedkov in babic na razpolago bi radi zamenjali z nami, ki se nam stari starši vtikujejo v življenje. Lepo je da imajo otroci stare starše. Lepo pa je tudi, da imata očka in mamica možnost samostojnega razmišljanja in odločanja. In seveda pomoč dedkov in babic. Z vsem dolžnim spoštovanjem do dedkov in babic!


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Nekateri ljudje povejo kar mislijo in so precej netaktni. Meni osebno ni njena izjava prehuda. Mu je pač tako hudo, da ga kar boli (seveda zaradi tega ni treba imeti kakorkoli slabo vest, tako je življenje).
Čisto pa razumem, da te je izjava "pretresla", če si pri 18 letih izgubila starše.

ja, tako bi odreagirala na tako izjavo.

Nikomur se ti ni treba opravičit za svojo odločitev, ker ti najbolje poznaš svoja dva otroka. Menda pa ju nisi rodila zato, da bosta dedek in babica zapolnila praznino, ki je uničila njun odnos? Lepo in popolnoma normalno je, da ljubita svoja vnuka. Ni pa fer do mlade družine, da se od vas pričakuje, da spremenite svje odločitve zato, ker jima je dolgčas. Nabijanje občutka krivde pa je reprezentančni način slovenske nezmožnosti komuniciranja. Saj verjetno ju ne boste zapustili popolnoma sama in ju "uporabili" samo v primeru bolezni, ne? verjetno boste še šli kdaj tja na obisk?
Pomirila se bosta, verjemi!


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Sori, ampak čudn, da niso to rekli za tvojega dedeca, ko je odšel s teboj. Mislm pa, da ni bila na mestu ravno gesta, da boste taščo potreboval takrat, ko bo kateri bolan. Sama bi si mislila, a sem res samo takrat dobra, ko komu nekaj v rit skače. Po drugi strani se mi zdi, da gre za eno malo izsiljevanje, ker izjava, češ, da ste lahko srečni za prostor, tud ni na mestu. Kaj vem, otrok se mora socializirat. Če le niso učiteljce mal mim, otrok pridobi skozi vrtec za nadaljni prehod, ko prvič stopi v osnovno šolo, kar nekaj podlage, ki jo neki stari starši nimajo v izobilju.
Ne vem, razloži jima, da je bila takrat situacija taka in taka in da je bil zato prvi pri njima tolk in tolk, da sedaj je pa situacija drugačna, vendar da nista onedva nič kriva in da bosta otroka še vedno prihajala k njima. Ta situacija me spominja na to, da nekako tvojadva mala nadomeščata tvojega dedeca, ki je odšel s teboj in želita zapolniti luknjo.
Kaj pa tvoj dedec pravi na to? Če se ti zdi smotrn in če je tako bolje za vaju in za male, potem popokaj v vrtec. Se mi zdi, da sta se preveč navezala na maledva in tako lahko pride tud do neke vrste "lastninjenja", saj takšne izjave niso ravno značilne za "zdrave" ljudi. Bi mogoče mal bolj razumela to, če bi rekl, da se selte v Ameriko in se bote vidl sam enkrat na leto, ne pa zato, ker bote dal malega v vrtec. Ne vem no, takšno izjavo učas slišiš, ko se dva razideta, ko ni povratka nazaj, ne pa zato, ker gre nekdo v vrtec, pa ga bo še zmer lahko videl vsak dan.
Pomeni se z dedecom, pa naj še on mal spregovori s staršema.

Sej tu ne gre za to, da Naja ne bi cenila truda in kar paše zraven tasta in tašče. Tud sama nimam staršev, pač tako je, deluješ s tem, kar imaš. Ampak, če ima več možnosti na razpolago, ne vem, zakaj ne bi odločala tako, kot se njej oz. njima zdi prav za svoje otroke? Če so že dedki in babice, naj bi stali v oporo, ko jih npr. potrebuješ, ne pa, da dejansko na nek način posegajo in si "lastninijo" otroke, ker bi še vedno radi igrali mamo in ata in s tem posredno prevzeli tud vzgojo otrok. Ker, če je otrok večino časa npr. pri babici, ga bo ona učila svojih vzgojnih metod in kaj hitr se lohk zgodi, da otrok svoje lastne mame ne bo upošteval. To so take drobne pasti, ki na začetku zgledajo zlo nedolžne.

Ko sem bla dojenčica, so bile pri moji mami take razmere, da ni smela niti pomisliti na kako bolniško. Pa je hodila delati po 4 ure. Nikogar ni bilo, ki bi me pazil. Zaupala je onemu zgoraj in molila, da se mi nič ne zgodi. Pustila me je pančat in odšla v službo. Moja mami bi na ta račun vedela marsikaj povedati, ko si že izpostavila svoj primer. Ker mami ni delala v pisarni, jasli takrat sploh mislm, da niso še obstajale, nikogar ni bilo, ji ni drugega preostalo, če je hotla obdržat službo. Pa se nikol ni pritoževala, da kdo ne zna cenit, če pa le ima doma mamo, ata, ki jim pazi otroke, kadar nekdo ne more in če so imeli več možnosti kot moja mami.

Skratka, podpiram Najo, da otroke lepo da v vrtec in prereže "popkovino" med otroci, taščo in tastom.

Ne, ne, ne. Popolnoma narobe ste razumele. Ljudje pač marsikaj rečejo. Kakšni malo bolj teatralno, kakšni malo manj. Pa kaj? Poslušat je treba sporočilo v besedah, ne ton ali posamezno besedo iz konteksta. Tale babica in dedek se s to izjavo nista NIČ vtikala v življenje ta mladih. Niti nista rekla, da je vrtec zanič. Niti nista rekla,d a ne sme v vrtec, smao zto sta rekla, da bi jima bilo všeč, fajn, da bi bil otrok še pri njima, samo svoje mnenje sta povedala. Ve ste tako otročje, da ste eno tako banalno, malo bolj čustveno izjavo prevedle v nekaj takega, da se vtikata, da sta čudna, nesramna al kaj vem kaj vse, samo ker sta povedala svoje mnenje. IN to je pa narobe. Obešat se na malenkosti, pa jih okoli obračat iz konteksta. Čudi me predvsem to, da je tako veliko vas prepričanih, da če rečeš, da boš umrl, ko nekoga ne bo več pri tebi, enako kot če rečeš, ne dovolim,da greš. Umrl bom od hudega je metafora. Pove samo to, da ti je zelo hudo, ker nekdo gre. Meni je lahko zelo hudo, tolk da lohk rečem, da bom kar "umrla",pa bom vendarle hotela, da človek gre tja, kjer mu bo fajn, recimo v kolonijo za dlje časa zelo majhen otrok, al pa recimo 8-letnik sam v štacuno, al pa recimo moj ta velik sin s padalom letet - če si otrok to želi. A ve ste vse tolk dobesedne, da dobesedno prevajate? Čudi me ta vsesplošna preobčutljivost. Jaz bi že zdavnaj "umrla" (metafora), če bi tako resno jemala vse, kar mi je kdaj kdo povedal čustvenega recimo samo v službi. Kako potem sploh zdržite vsakdan? A se cele dneve živcirate, če kdo ni tako zelo pazljiv pri izbiri besed, ker je recimo pod vplivom čustev, pa vam kaj pove malo bolj po svoje? Ampak to so vsakodnevne reči, kako hudiča potem sploh zdržite ta lajf?

Poleg tega se mi bolj zdi, da gre tu še za občutek krivde. Zakaj bi se nekdo počutil krivega, če gre otrok v vrtec? Če bi se jaz tako odločila, bi se tako odločila in stala za tem. Veselila bi se vrtca. Lahko bi razumela, da je starim staršem hudo, ne bi pa zato spremenila odločitve, niti se ne bi krivo počutila.

Iz tega dvojega vidim en hud problem za vse preobčutljive:
- niso dovolj samozavestni, da jih ena taka čustvena izjavica ne bi zamajala in zbudila občutkov krivde in posledično čutijo bes ali kaj podobnega do starih staršev
- ne znajo si izrečenih besed prav prevajat in posledično imajo še ure ali celo dneve kasneje doma težave sami s sabo, ko meljejo izrečene besede v svojih mislih, pa še držijo se na koga ali pa sebe nervirajo

Skratka, poglej koliko težav si človek nakoplje, če dvomi sam vase in če ne razume metafor. Pa brez zamere, ampak mene take reči niti slučajno ne bi niti za sekundo iztirile. Potolažila bi stare starše, otroka dala v vrtec in na koncu bi bili vsi zadovoljni in srečni. Kaj se bo pa pri vas iz vsega skup izcimilo za čist brez veze?

< Sporočilo je popravil Gina -- 4.9.2009 16:13:00 >