Imamo fantka, ravno star dve leti, in me zanima kako ga naučiti obvladati svojo jezo.. namreč nekaj mu negre oz. ni tko kot si je zamislil recimo poči balon, on bi se pa še vedno igral z njim in on postane jezen v rokicah gnete balonček zraven se dere (ne joka) in ko ga to mine pride do mene in me udari... kako naj ga naučim, da bo svojo jezo obvladal, res ne vem kaj mu naj rečem v takšni situaciji drugega kot to da mora na svoje igrače pazit kako dela z njimi, ker ko se jih uniči so samo še za stran in to seveda da se ne sme tepst, nekak se poli dogovoriva da me tam kjer me je udaril poboža, da lubčka kar želi seveda se v trenutku ko ga uzamem k sebi reče lepo, lepo ( ve da mora lepo delat).... kako majhne otroke naučiti obvladati naglo jezo? v vrtcu vzgojiteljice pravijo da ne uničuje igrač in da se lepo igra z njimi...  tudi doma se to ne dogaja non stop, recimo 1x na 2-3 dni, ampak ne želim, da to počne... kakšen nasvet bi mi prav prišel...

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Pri  otroku, ki tepe starše je lahko več razlogov. Lahko se dogaja, da je otrok večkrat tepen. Lahko pa do tega pride iz naslednjega razloga: ko je dojenček v fazi ustvarjanja odnosov spoznava različne načine kontaktov. Otrok udarja z rokico. Staršem se do zdi zanimivo. Sploh očetje fante pogosto k temu vzpodbujajo, se mu smejijo. To se počasi spremeni. Ko je otrok jezen na ta način sprošča svojo jezo. Lahko pa je v družini prišlo do neke večje spremembe, zato vaš sin tako reagira. Pomembno je poiskati vzrok in ga poskušati odpraviti.
Tako kot nekateri ob jezi kričijo, cepetajo, drugi poiščejo nekoga, ki ga tepejo. Ker je to nekaj, kar v otroku nastaja že nekaj časa, ne morete spremeniti od danes do jutri.
Ko vas otrok udari ga odločno, ampak nenasilno primete za roko. Povejte mu, da se ne tepemo. Otroka večkrat, ko je vse v redu vzemite v naročje ga pestujte, božajte ga. Njegovo roko dajte na svoj obraz ali roko, pokažite mu kakšen je občutek, ko nekoga pobožamo. Še se bo dogajalo, da bo v jezi udaril, samo s pravim pristopom bo tega vedno manj.
Kako živahen je sicer vaš otrok?  Verjetno je precej temperamenten otrok. Mogoče vam želi na ta način sporočiti, da želi vašo pozornost.
Nikakor mu tega ne poskušajte preprečiti na silo, kajti tako lahko to jezo obrne proti sebi. Poskušajte ob tem ohranit mirno kri. Potem se z njim tudi pogovorite, povejte mu, da balon poči, ampak napihnila bosta drugega. Povejte mu, da vam ni všeč, da vas tepe.
V vzgojo vnašajte predvsem ljubezen. Upoštevajte naslednje: LJUBI ME NAJBOLJ TAKRAT, KO TO NAJMANJ ZASLUŽIM, KER TAKRAT TO NAJBOLJ POTREBUJEM. Lahko si ogledate teme in se tudi pogovorite na naslovu:
http://www.radostbivanja.org/index.php?option=com_joomlaboard&Itemid=60&func=showcat&catid=8

Ti mu moraš reči nekaj v tem slislu: Oooo, a si jezen, ker ti je balon počil,  a ne? Ja, jaz bi tudi bila jezna. To pa je res smola, no.

Treba je otroka naučit, da izrazi jezo z besedami, da ve, da ni nič narobe s tem, da je jezen, le izrazi naj jo na prav način.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Ali je lahko vzrok za ljubosumje prihajajoči član. Že sedaj mu dajte možnost, da ga vzljubi in naj ne bo zaradi njega prikrajšan za ljubezen.

Sama učim, da jezo izrazi z besedo.

andreja, kot bi mojo 2-letnico opisala. Zadnje čase ima take izpade, da če nekaj ni po njeno ali tudi kar brez razloga (po moje mora mal odvečne energije sprostit ), je jezna in se meče in valja po tleh in se dere... Takrat jo ponavadi kar pustim, da se zdere in potem je ok. Če se ji npr. kaj zlomi ipd. kot tole z balonom, ji razložim, zakaj je do tega prišlo (npr. ker je bila preveč groba z balonom) in jo tudi preusmerim na kaj drugega. Za zdaj še vžge.

zinzaki že sedaj na takšen način reagiram.... veliko se crkljamo in tudi sam se zelo zelo rad pocrklja, tudi sam večkrat reče da se nej vsedem in potem pride k meni v naročje sedet...živahen je precej, vendar ga lahko obvladamo in mislim, da ne išče moje pozornosti ker jo ima veliko... nap. za njegov rojstni dan je bila njegova sestrična tukaj in je tudi njo udaril... prej nazaj je še grizel vendar to je nehal, oz. že zelo zelo dolgo ga nisem videla, mislim, da ni prihajajoči član kriv, namreč ve da bo dojenček prišel in se ga na svoj način veseli, tudi zelo rad pogleda druge dojenčke in če mu rečem če bi mi takšnega imeli je takoj za ga hoče kr odpeljat, tudi lepo  poboža kakšenga dojenčka, njega ne tepemo...


je pa mogoče krivo to, da dokler ni tega začel delat smo se veliko igrali, crkljali na zakonski postelji vsi trije, in seveda  ko smo se žgečkali je prišlo tudi kdaj do tega da je ati kdaj mamico po ritki mami je kdaj atija po ritki in je mogoče  tukaj dobil idejo, da je to  sprejemljivo če kdo koga udari... sicer smo s temi igricami nehali, vendar spomni se verjetno še vedno...


_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

zinzaki, hvala za link radostbivanja in se bom v bodoče kar tja po nasvete obračala, ker mi je vaše razmišljanje zelo zelo všeč in zelo podobno mojemu....

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Tudi jaz imam skoraj dvoletnika, prihaja pa še četrti član družine. Smo ga dobro pripravili na dojenčka in ga še (vedno je rad pogledl dojenčke v vozičku, sedaj pa ne več, zna pokazati kje ima mami dojenčka od samega začetka,...), ampak ima tudi take izpade, se meče po tleh, če ni po njegovo. Pa si mislim bo že prerasel. Do 1,5 leta sem šla lahko znjim kamorkoli, tudi k doktorju, sedaj pa ne več, tudi na obisk h komerkoli ne. Kar na tla se uleže in trmari. Se probam pogovorit z njim, pa ne posluša. Pobereva šila in kopita in odideva domov, pa se mora pol sam zabavat (no ja neki časa je to delovalo, da se je mal lepše obnašal, zdaj pa ne več )

Kaj naj naredim?

_____________________________

Našemu Razgrajaču Eneju, se je na Miklavževo pridružil še en razgrajaček Vid.

Andreja, vesela sem, da ste sama prišla do situacije, katero verjetno vaš malček posnema. Dogovorita se z možem, da ko se crkljate se božajte, se objemajte, žgečlajte... skratka naj videva tisto, kar želite, da tudi sam počne, kajti vzgled je tisto, kar otroci vidijo. Vesela bom vašega obiska, mnenj in vprašanj na mojem forumu. Je pa vaš malček močna osebnost, zato tudi močno sporoča svoje občutke.

Mamabranka, dvoletniki prihajajo v obdobje prve trme. Otrk se v tej starosti zaveda sebe. Zato preiskuša svoje sposobnosti. Ne upštevajte metanja. Poskušajte se izognit taki situaciji na tale način: Preden greste nekam, kjer bi bilo mogoče, da vam zatrmari, mu povejte, da greste tja in tja. da vam ni všeč, če se meče po tleh. Če tega danes ne bo naredil bosta šla na plezala (ali nekaj kar rad počne). nagrada naj ne bo materialna. Seveda morate obljubo držat. Če pa bo on trmaril pa pojdita domov, naj spozna, da obljubo držite v obeh primerih. Tudi vas vabim, da si pogledate, mogoče je kakšna tema za vas, lahko se javite na: http://www.radostbivanja.org/index.php?option=com_joomlaboard&Itemid=60&func=showcat&catid=8

Jaz sem svojo trletnico naučila, da se izraža z besedami. Včasih je prav smešna, ko nagaja in jo postavim v kot se joče in govori "Jokam se!!!" "Solzice mi tečejo!!!" "Žalostna sem!!!", ponavadi sem mi potem po dveh minutah opraviči, se pockrljava in je spet pridna. Besede, besede, besede