Uf, zdajle je za nami prvo kopanje v čebričku. Oz. bolje da rečem namakanje.

Počutim se grozno, malemu je namreč malo zdrsnila glavca navzdol in je popil malo vode in potem v jok! Meni je blo tko hudo, da ne znam povedat. Mislila sem si kako grozna mama sem, da bi še skor otroka utopila. Sicer sploh ni blo krize, mož ga je hitro ven vzel in ovil v brisačo, nato pa sva ga pomirila. Potem sva ga dala še enkrat not, in ni delal nič panike. Ampak vseeno!

Zdaj pa sem izgubila ves entuziazem, da bi tako majhnega (16 dni star) še kopala v čebričku. Kako ve to počnete? A se ga v čebričku sploh da kopat, al samo namakat. Ker si ne predstavljam, da bi ga zraven še umivala, pa držala, pa vse...

Kaj pravite, naj raje nabavim banjico? Tiste pa, katerim tako kopanje uspeva, a lohk poveste, kako...?

Jaz sem jo držala spredaj čez prsa, z dlanjo pa sem jo držala pod pazduho. Drugo roko pa sem imela pod ritko, oziroma sem jo z njo umivala. Počasi se boš navadila, tudi moja je kdaj popila malo vode, pa ji nič ne manjka.

_____________________________

Človek mora najprej imeti rad samega sebe, da bi lahko imel rad druge

Nič se ne boj, tudi če je popil malo vode. Čez dva meseca jeo bo hotel. Kopanje v čebričku je pravzaprav zelo nerodna reč še posebej na začetku. Midva sva jo kopala oba, eden jo je držal za trlo(pod pazduho in za glavo), drugi umival. Sicer pa bo kmalu bolje, ko bo sam držal glavico pokonci. Potem je lažje in lahko to opravi eden. Do šestega meseca, potem je čeber premajhen.
Pa srečno!

Ježeš, koliko napak sem naredila. Mislila sem telo, ne trlo.

ja, tudi mene je bilo strah, tako da sem se opogumila šele takrat, ko je bila stara 1 mesec. Držala pa sem jo s prijemom, ki ti ga je pokazala patronažna za navadno banjico. Tamala je ful uživala, tudi mal vode je kdaj spila, pa ni bilo panike!