Naj vam na kratko opišem v čem je problem.
Začelo se je ko je bil moj partner še dojenček in so njegovi starši šli z trebuhom za kruhom v Nemčijo, njega pa na moje sedanje veselje pustili pri babici v Mb, ker jim je bil gori napoti, kljub temu da ima še 2 mlajša brata, ki sta se rodila kar hitro po njegovem rojstvu, niju pa so starši imeli zraven sebe gori, kjer sta še sedaj. Rada bi povedala da sta se mu že odrekla ko je bil še majhen, sedaj imajo hišo tud v Mb in stanovanje v Nemčiji kjer živijo, dol pridejo edino za praznike, partner ni imel nikoli nobene podpore in koristi od staršev, tud najosnovnejših stvari mu nista nudila, to je dobil od pokojne babice. Povedala bi rada naslednje:imajo 2 nadstropno hišo, kjer so le za večje praznike, z partnerjem imama tud 4letni hči. Vto hišo sem se z hčerjo vselila takoj po njenem rojstvu, ker pa njegovi mami to ni pasalo, smo se odselili v podnajemniško stanovanje, po 3 letih se je partner odločil da se vrnemo v hišo, ki je bila do sedaj prazna, saj je rekel da tud njemu vsal del hiše pripada če že drugega nič nima od staršev-ljubezni mislim. Sedaj vsi živimo v eni sobi, ker sma jih vprašala če bi si lahko eno nadstropje uredila v svoje stanovanje in so bili seveda proti-nimam pojma zakaj.Sama plačujema tud vse stroške v hiši tud ko so oni doma in porabijo oogromno vode in elektrike,...Nevem al naj še predlagam partnerju da se ponovno pogovori z starši ker v eni sobi ne moremo bit večno, za svoje stanovanje pa nimama denarja, sedaj pa se zelo želima še enega otroka pa tako žal ne gre.KAKO SPREMENITI NJEGOVE STARŠE???Imama 2 kolege ki so si uredili stanovanje v hiši staršev in sma jim to lepo tud povedala pa jim to nič ni, nimajo slabe vesti. Prosim za kak nasvet in se opravičujem če sem pisala brez repa in glave
lp

 
Ne razumem tega..  kako je to sploh mogoce.. ??

In nicesar pametnega nimam zate..

Meni pa ne gre v glavo,kako imajo lahko starši radi droga dva otroka,njega pa ne!To mi je ful neumno,da se jim otrok lahko zameri še preden se rodi!
Ne vem,kakšen nasvet naj ti dam!Po mojem bi bilo najbolje vse skupaj nekam poslat in it spet v podnajemniško stanovanje in počasi skrbet za nakup svojega stanovanja.Saj vem,da ni lahko prit do stanovanja,zato pa obstaja še vedno v naši državi možnost kakega neprofitnega stanovanja.ne vem,no nisem pametna!

Ja men pa ni jasno kaj za vraga se gresta selit v to hiso, ce ga njegovi starsi ocitno ne marajo in ga nimajo za svojega!!!! Pejta dalec stran od te bajte v stanovanje kjer bosta zivela v miru!!!! Uzivajte zivljenje in nesekirajte se s tem.

ja lahko je rečt idita vsrtan pa naj gre vse,...samo ni tako enostavno.trenutno nimama druge možnosti kot biti v hiši. glede neprofutnih stanovanj pa raje ne bi saj vemo da imajo romi prednost ker jim nosijo visoke podkupnine jaz pa sem revež pa nimam denarja pa stanovanja tud ne. Tud jaz sem včasih mislila da takšni starši ne obstajajo pa sem se motila.Še to naj povem da bi naj od brata punca ki je iz bleda prišla sem živet z sinom in je tašča rekla prvo da bo pa že fejst gužva če nas bo tolko pol pa je rekla da bo že nekak dokler si midva kje kaj ne uredima. JE RES TOLKO NEUMNA IN MISLI DA BI BILA TUKAJ ČE BI IMELA MOŽNOT BIT KJE DRUGJE.Hvala da se vam lahko malo potožim, danes je spet en dan ko sem tako potrta glede tega. Aja pa še to ravno sedaj menjavajo tud streho in delajo novo fasado pa so hoteli da dama midva tud zraven denar, pa je moj jima rekel da dokler ne bo kaj na njega pisano ne misli davat denarja- no pa saj ga niti nimama in je bila tako stvar za njih zaključena. ŠE DOBRO DA SI V GROB NE BOTA MOGLA NIČ ODNEST, PA JIMA NE ŽELIM NIČ SLABEGA, AMPAK TO JE SEDAJ MOJA EDINA TOLAŽBA

LP

Jaz mislim enako. A veš kaj sem nekoč prebrala: Ne rastejo vedno vsi sorodniki pod isto streho. To ni mišljeno dobesedno, jaz razumem to drugače: Ni nujno, da je tvoj sorodnik tudi tvoj prijatelj, je pa bolj možno, da je tvoj pravi prijatelj zrasel nekje drugje, ne pod tvojo domačo streho. Čeprav se od staršev pričakuje, da bodo stali ob tebi, to vendarle ni nujno za tvojo srečo niti niso "dolžni odstopit hiše", kot vidiš. Najboljše da sprejmeta to dejstvo in se še vidva njim odpovesta. Gradita svojo srečo na čem drugem.

Veš, vsak mir si je treba kupit nekako, nekateri z delom, drugi z denarjem, tretji s prijaznostjo, četrti.... vidva si bosta pač z denarjem. Pa pojdita v najemniško, če ne gre drugače. Pa če sta oba v službi, so stanovanja v Mb vsaj še enkrat cenejša kot v Lj., tako da bosta že nekaj skup spackala s krediti.

Aja, čist komot odnesejo vse s sabo v grob - namreč lahko prepišejo hišo na koga drugega, to ponavadi take sorte tipi tudi naredijo, tako da jaz ne bi nič računala.

Moja mama je tudi čisto sama in ima 2 stanovanji, pa si izmisli in je malo tu pa malo tam. Mi smo pa zdaj v najemniškem stanovanju, in kaj potem? Meni niti na pamet ne pade, da bi od mame zahtevala eno stanovanje.

Mislim, da se danes od staršev pričakuje preveč; 'ati zrihtaj službo, mami daj stanovanje'. Kdo je pa njim kaj dal?

Imam znanko, ki so jima s parterjem obojni starši kupili stanovanje - onadva sta ga pa dala v najem in še naprej živita vsak pri svojih starših in na njihov račun. Ampak to je pa res že ekstrem, takšni so menda redki.

in zakaj razmišljate o drugem otroku, če nimate denarja še za svoje najemniško stanovanje? res je da otrok prnese par cekinov, vendar, ja ne boste 4 v eni sobici? 

kakšen kraj poiščite, kjer so kakšna ugodna stanovanja...če ne kej druzga... vedno se najde kaka priložnost za najemniško stanovanje.. samo spremljat moreš oglasnike in po netu brskat.... ti pravim da v dveh tednih boste že kaj primernega najdli...


a se rad krega z svojimi starši, ki to sploh niso bili? ma naj jih pusti, pa naj si tisto hišo nekam utaknejo... za duševni mir bi šla že v kakšno stanovanje za neki cajta...

zakaj drezate v sršenje gnezdo?


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Tudi jaz mislim, da je najbolje, da se odselite in to čimprej, ter se od te hiše v mislih poslovite, vsaj dokler so starši živi. Očitno je, da pač njegovi starši razmišljajo drugače, pa če je to prav ali ne, in s tem se pač morata sprijazniti. Starši niso ničesar dolžni, dati, posoditi..., to je enostavno njihova dobra volja, ki je pa v vajinem primeru ni za pričakovati.
Po drugi strani pa praviš, da plačujeta stroške za celo hišo, kar pomeni, da to njabrž ni malo. Če si preračunata, vaju najemniško stanovanje ne pride kaj dosti dražje, pa še več kot eno sobo boste imeli na uporabo.
Kot zadnje ti pa priporočam, da si samo nekaj tem na RR-ju prebereš na temo "življenje s starši pod isto streho" in če si dovolj razsodna in boš dobro prebrala, mislim, da bosta imela naenkrat oba željo, da se čimprej izselita iz skupne hiše.
p.s. PRegovor pravi "žlahta je raztrgana plahta"

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Nikakor ne razumem takih staršev, še manj pa vaju, da spoh imata voljo biti tam,kjer vas ne marajo!
Sicer si ne znam razložit, kako ne bi mogla imet rada katerega od svojih otrok, pa vendar baje obstajajo taki starši.

Ne vem sicer,kakšna je drugače vaša finančna situacija, a toliko mladih družin je v podnajemu, pa dela samo en od partnerejv, pa preživijo! Kar precej deklet tu na RR je v taki situaciji, pa so srečne,ker so na "svojem".
Premislita, ali res ne bi zmogla denarja za najemnino in stroške....vsaj duševni mir bi imeli!
res ne bodo nesli ničesar v grob, res, da bo tudi tvoj partner vsaj nekaj dedoval...a verjetno je do takrat še daleč in ni vredno živcev!

Na tvojem mestu bi šla čim dlje od njih stran in tudi od njih ne bi nič zahtevala, če so odnosi do lastnega sina takšni, kot si opisala.

Res je, kot pravijo ostale punce, če bosta sama, čeprav bo težko, bosta imela vsaj duševni mir. Da bi pa stalno v nekem "strahu" pred njimi bežala, pa tudi ni fajn. Laho se zgodi, da vama še očitajo tisto sobico, v kateri sta zdaj, škoda živcev.

Ustvarila sta si družinico, ne delita je z nekom, ki vaju očitno ne mara, ampak se imejte sami toliko bolj radi.  

Res ne razumem: nimata denarja za kupit/najet stanovanje pa bi imela še enega otroka  Pričakujeta, da vas bodo njegovi starši z odprtimi rokami sprejeli v SVOJO hišo, kot da je to nekaj samo po sebi umevnega, češ, saj niso za sina skrbeli, ko je bil majhen, naj mu pa sedaj dajo streho nad glavo  
Lepo te prosim  

Oba sta odrasla, uredita si življene s svojim znanjem in sredstvi in ne pričakujta, da je kdorkoli na tem svetu vama karkoli DOLŽAN pomagati... Pomoč ni DOLŽNOST! Je pa seveda lepo, če se starši in otroci normalno in sporazumno odločijo za prijetno skupno začasno življenje - dokler se "ta mladi" ne odselijo na svoje seveda
Pa malce strpnosti do soljudi

Žabonka oprosti ampak bogi tvoji otroci z takšnim tvojim mišljenjem. Od koga pa naj otrok kaj pričakuje če ne od svojega starša, pa brez skrbi ne želim otroka zarad denarja dodatnega-le kdo pa pomisli na kaj takšnega.Jaz zagotovo ne. In a veste kakšne so cene najemnih stanovanj, očitno niste razumela napisanega. Včasih človek ne more odločati kje bo živel in zakaj, vrejemite ni nam lahko ampak trenutno ni druge možnosti. SEM UPALA DA ME BO KDO VSAJ MALO RAZUMEL, NE PA DA PRAVITE KAO DA PREVEČ PRIČAKUJEMO, MISLIM DA JE TO NAJMANJ KAJ TI STARŠ LAHKO NUDI, ČE JE MOŽNO, SAJ DRUGAČE PA JIM HUIŠA PROPADA, ZA UREJENJE PA ZA STROŠKE PA SMO OK.

NO PA VSEENO VAM HVALA, ŽELELA SEM SAMO MALO VZPODBUDNIH BESED-SEM SE PA ZMOTILA

LP

Anonimna, ti si na vsak način hotela tukaj prebrati, da imata vidva prav. Pa saj imata prav!!! Vendar pa vama to nič ne koristi, če starši pač niso vajinega mišljenja. Tudi noben ni rekel, da te ne razume, vendar ne smeš pozabiti, da si ti čustveno vpletena, me pa ne. Kar pomeni, da situacijo pač vidimo realno, ti pa na žalost bolj popačeno in samo iz ene strani. In to je to, kar smo ti me napisale, ali vsaj jaz.
Ne bo nič pomagalo, pa čeprav se tebi zdi krivično in mogoče tudi je, vendar je pa to na žalost vajina realnost, ki so sprejmi čimprej, če ne boš samo še bolj razočarana. Ne pričakuj pa sprememb v vajino dobro, ker jih ne bo. Žal....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Draga anonimna! Še predobro vem kakšne so najemnine in cene stanovanj (vsak mesec dam za stanovanje 120.000 SIT+stroške 45.000). In če bi ti dobro prebrala, kar sem napisala, bi tudi razumela, kaj sem hotela povedat - da ti nihče ni DOLŽAN pomagati - tudi starši ne, saj sta vendar odrasla človeka. Pomoč je PROSTOVOLJNA in ne nekaj samo po sebi umevnega, kakor pričakuješ ti od staršev tvojega partnerja.
Pa nič ne skrbi za moje otroke - vedno bodo deležni moje brezmejne ljubezni in pomoči , čeprav jim je ne bom (kot odraslim osebam) DOLŽNA dajati in nuditi.
Še to: če želiš slišati/brati samo take odgovore, ki tebi ustrezajo, se ne obračaj na forum. Velko nas je, različnih nazorov in mnenj in ni nujno, da vsa naša mnenja sovpadajo s tvojim, kajne ? Mogoče pa ravo nasprotno mnenje pripomore k rešitvi...
Pa veliko sreče!

Anonimna, veliko nas je ki nismo od staršev dobili ničesar, mogoče še manj. Pa se tut moramo sami znajdet in iti v življenju naprej.

Se pa strinjam s predhodnicami - zakaj zaboga še enega otroka? Ta mi ni jasna računica. Verjetno je med nami marsikatera, ki si želi otroka, pa finančno ne gre skozi, pa je toliko realna in se za določen čas odpove tej želji. Najboljše zanjo in še nerojenega otroka. Pa da ne bo pomote. Ne mislim na splave ali kaj v to smer.

Moj nasvet - pejte čimdlje in čim manj stikov s temi ljudmi.

Točno take starše ima moj dragi. Samo njim ni uspelo nič sezidat, so prej pognali...

No, pa ni važno.

Te pa anonimna popolnoma razumem. Moj dragi je šele zdaj, pri skoraj 35 letih, ugotovil, da od svojih staršev pač ne more ničesar pričakovati. On nikoli ni bil in ne bo bil v prvem planu.


So pa bila leta, ko je to gledal. Večina njegovih prijateljev in znancev je dobivala nekaj od svojih staršev, če druga ne vsaj pozornost, čustveno toplino in ljubezen. In vsa ta leta je tudi on pričakoval, da ga bosta starša našla. Pa ga nista. Zaradi tega je bil razočaran in žalosten. Odkar je odvrgel to svoje breme mu je lažje.

On pravi, da več nima staršev od kar sta mu umrla oma in ota, ki sta skrbela zanj.

Naj tvoj, svoje starše direkt vpraša kako je na stvari. Pred tem pa naj opiše svoja čustva in pove, zakaj bi bil rad v hiši. In če se mu zdi, da so mu vsaj to dolžni naj to tudi pove. Jasno in glasno. Pa z obema se naj pogovarja. da ne bo pol kakega nepotrebnega mučkanja. Pa naj se zjasnita.


...malo hudobno, pa vendar resnično...vsaj nujni delež bo dobil...sicer čez čas...bo pa...

Hvala bogu, da imam jaz dobre starše. Pravzaprav mamo in očima, foter pa je poglavje za sebe.
Če se postavim v tvojo kožo, bi takoj poiskala neko varianto da grem stran. Če vidva plačujeta vse stroške za celo hišo, to pomeni esečno čez 100.000 skupaj z vajinimi stroški pa tako ali tako še več. Moje mnenje je, da čimprej poščita neko podnajemniško stanovanje in prekinita stike s starši. Sej za začetek ne rabita 129 kvadratov, ampak bo glede na zdajšnjo sobico garsonjera ali pa 1-sobno stanovanje dovolj. Poleg tega lhako dobita od občine tudi subvencijo za najemniško stanovanje! Splača se malo pozanimat in izkoristit vse možnosti. Starše pa pišita v kapo in pozabita da obstajajo. Pa da slučajno po njuni smrti ne bi bratoma pustila deleža!! V boj!

lp

če so se mu prostovoljno odpovedal...ga tud ne bodo sprejel nazaj... ne vem kakšna mama bi to naredila...  (bi razumela, da je mama v taki stiski, da ne more za otroka skrbet in ga pač da sorodnikom) ampak prava mama bi takoj prišla po svojega otroka nazaj, ko bi se njeno stanje popravilo.. torej ne razumem kako hladnokrvno je lahko to naredila moževa mama... jzt nikakor tega ne bi morala narest... in se delat potem kot da nimam otroka... bolano ni kej...

vendar...

ko so se mu odrekli, so se mu odrekli popolnoma... in vas nočejo v tisto hišo, ker jo šparajo za druga dva sina... to mi je takoj prišlo na misel ko sem prebrala tvoj post... če vama nočejo pomagat, in nočejo imeti nobenega opravka z vama, dajta se sprijaznit in iščita kakšno stanovanje zase..

ne iščita pr njih usmiljenja ker nimate kam iti, ker ga ne boste dobil


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

DOBRO JURTO VSEM!

Naj vam povem da je za menoj kar dolga noč saj sem veliko premišljevala o napisanem in seveda imate PRAV, jaz pa tud seveda malo drugače gledam na vse skupaj kot ve, seveda manj realno, ampak kljub temu da mi sprva niso bili všeč vaši odgovori moram priznati da sedaj prav vidim na čem smo ter kako naprej. Upam da v kratkem najdem pravi trenutek in se z partnerjem pogovorim kako naprej.  ŠE ENKRAT HVALA VSEM IN LP

Bravo dekle, da si to razumela!
Ko boš potrebovala spet moralno podporo,pa smo tu!
Partenrju pa le povej, da na tak način ne bo dobil od starešev tistega najvažnejšega : ljubezni in pozornosti! Ko bo čas za dedovanje, pa bo vsaj materialno plat zadovoljil!