lep pozdrav vsem. Pred enim letom sem se razpisala o tem, kako me je partner prevaral in veliko vas je pomagalo z različnimi nasveti in pogledi na celotno zadevo. Minilo je eno leto in midva se nisva razšla. V tem letu je moj nivo tolerance do vsega kar zadeva njegov obstoj padel pod nulo. Ne spoštujem ga, ne odobravam njegovih dejanj, žalim ga in ponižujem ob vsaki priliki, ki se mi ponudi. Grda sem od tega. Sebi grda. Po drugi strani je fizično tip, ki sem si ga vedno želela. Samo fizično. In v tem času sem se težko odpovedala njemu, kot bitju, ki me noro dobro zadovoljuje. Da se vrnem nazaj k bistvu, ne maram ga več, ljubosumna sem na vsak ženski pogled in v vsaki vidim potencialno nevarnost. Duhovno me ne zadovoljuje in v bistvu je postal moj hišni ljubljenček. Najraje bi ga skrila v škatlico in ga potegnila ven, kadar ga rabim. Tak odnos me ubija in prepričana sem, da tudi njega. Da vas ne obremenjujem več, velikokrat sem razmišljala, da bi končala. Najina veza mi je dala kar nekaj priložnosti, ko bi lahko zadevo končala, pa je iz ne vem katerega razloga nisem. Zdaj si želim, da bi bilo konec. Želim si, da bi prišla domov in ga več ne bi bilo tam, da bi pobral vse stvari in šel, da ne bi pustil niti eno sled in da mi ga ne bi bilo treba nikoli več v življenju videti. Zakaj to ne naredim? ne vem. Imela sva lepe čase in prvi dve leti sta bili sanjski. Še zmeraj lahko priznam, da me nihče nikoli ni tako toplo in na nek prvinski nagon čutil. to je pa tudi vse. Nimava nobenih socialnih točk, ne skupne družbe, ne skupnih pogledov na življenje. In če pogledam čez 10 let, ne vem, kaj bi počela z njim. Zato potrebujem vašo pomoč. Kako naj to naredim? In zakaj nimam moči mu pogledati v oči in mu iskreno povedati, da ne gre, ker.... hvala.

Tole sprintaj pa mu daj za prebrat, če si ne upaš pogledati v oči in reči konec je.

Čak Čak ....... nekaj zdaj ne razumem....Zakaj pa si pol lubosumna na vsak ženski pogled in čutiš potencialno nevarnost če ga ne maraš??

to tudi meni ne gre skupaj ...  na eni strani ga sploh ne maraš, po drugi strani pa si ljubosumna. Draga moja, mislim da v resnici nisi ravnodušna do njega in bi bilo fajn, da se malce pogovorita o vajinem odnosu. Na tej točki bo treba nekaj ukrenit - ali razčistita ali pa prekinita to razmerje.

ne maram ga zaradi stvari,ki mi jih je naredil in zaradi vsega kar ni ( in bi jaz želela da je)...ljubosumna pa, hm...moj ego verjetno, ki ne more preboleti, da je bil prevaran :(

Glej, če po enem letu ne moreš iti čez prevaro pač ne moreš. Končaj. Vsi pač ne morejo prebavit vsakega d.... Lp.

Em... zakaj pa sta še skup? rada se nimata, lepo vama ni, pogovarjata se očitno tud ne? V čem je potem fora?

Začni misliti na sebe in na svoje dobro, ker tako bosta oba na koncu sam trpela če bosta vztrajala. Si pomislila da mu ne moreš narediti konca ker si kljub vsemu navezana na njega, bit z nekom nekaj časa prinese določene prednosti in slabosti, navezanost v tvojem primerju je slabost ....zaradi katere ne moreš narediti konec,če razumeš kaj ti želim povedat.......

Drugače pa sem bila v podobnem "šmornu" pred dvema  letoma z tipom z katerim sem bila skupaj 5 let pa pol.....je pa mi ratalo in ne obžalujem tega niti malo in nikoli ne bom.... tak da če rabiš kak nasvet mi piši na ZS.

se strinjam, ni kaj. Ko se kaj skregava mi je žal, da nisem takoj takrat, ko sem izvedela prekinila celo zadevo. Točno sem vedela kam vodi. Ko človelka ne spoštuješ več, se tvoji kriteriji obnašanja do te osebe spustijo, s tem pa samo izgubljaš svoj čas in svoj ponos. Vse vem. Ne vem pa, kako brez človeka, na katerega si navajen. Pa res, RES želim biti sama :( 

to je pa zadnji vidik prevare, spoštovanje. in najtežji za premagat. če ga ne moreš, pač prekini.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Mene je tudi bivši prevaral in sva bila še leto dni skupaj. Sicer odnos ni prišel na tako raven kot pri vama s tvoje strani, je bilo pa čisto vse drugače. ohlajala sva se tako jaz kot on, čeprav se je zelo trudil. Ni bilo več to to. Kot da so naju družili samo še spomini na čas, ko je bilo lepo.
Če bi takoj prekinila, bi nama bilo prihranjeno leto dni trpljenja. Po drugi strani pa sva v tem letu in tudi mesece po tem, ko sva končala, postala zelo dobra prijatelja. Verjetno se čudno sliši, ampak ko sva nehala, sva se pogovarjala kot prava prijatelja in se zopet zbližala. Pa ne telesno ali čustveno, ampak kot res dobra prijatelja. Tako da sva še danes v dobrih odnosih in stikih, pa imam jaz družino, on pa tudi punco.
Hočem ti povedat, da je vse relativno. Morda bi bilo bolje, da bi takoj ko si izvedela, da te je varal, prekinila. Ali pa tudi ne... Si se v tem letu kaj naučila o sebi.

Spakiraj vse njegove stvari in jih postavi na hodnik. Ko bo prišel domov mu bo najbrž že vse jasno. Lepo mu povej kaj do njega čutiš in česa ne in da je fer za oba da zadevo končata, ker očitno oba (ali pa vsaj ti) ne vidita več nadaljevanje te veze in najboljše da jo čim prej končata in dasta oba eden drugemu priložnost da čimprej zaživi življenjo kot si ga želi.
Če pa ne želiš debate na 4 oči pa mu to napiši, se bosta že kasneje o tem pogovorila če se bosta želela in se na človeku dostojen način poslovila.

Pa ne obdrži ga zgolj zato ker je "lep", ker se samo na temu ne da graditi odnosa.

Mislim, da si dokaj pametna punce. Vse ti je jasno in veš kaj želiš, le tisto piko na i še potrebuješ. Upam, da se bo to zgodilo kmalu, ker si zaslužiš novo priložnost v življenju. Veliko sreče in poguma!

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

Se ne strinjam z nasvetom : Postavi mu stvari na hodnik! Konec koncev če z nekom skupaj živiš si mu dolžan povedat, da si tega več ne želiš, da pač ne gre. Ne pa da ga kar brcneš čez prag kot kakšno smet. Bi razumela, če bi mu to storila takrat, ko je izvedela za prevaro. Sedaj po enem letu pa mislim, da mu moraš to lepo povedati. In se lahko tako čisto normalno razideta, brez nekega teatra in sovraštva. Kot dva človeka katerih poti so se križale, a nista za skupaj, in je potrebno da gresta naprej, vsak svojo pot.

Jaz pravim, da če ni za bit je pa za it. Sama sebi si odgovorila na vprašanja, ki v neki partnerski zvezi obstajajo pri vaju pa žal več ne. Vsaka ti čast, da si lahko šla čez prevaro, sama vem, da če še tako težko bi v tvojem primeru partnerja zapustila takoj pa naj ga še tako ljubim!

Če ti ni več do njega, oziroma ne gojiš čustev do njega, kvečjemu sovraštvo, odidi! Enostavno je. Pogovorita se, mu poveš, kako je na stvari in greš. Ampak glede na tvoje odlašanje, morda ga še imaš rada, ali se pa bojiš biti samska.