Sem 1 noseča, v 6 mesecu, trebušček se že super vidi, tudi brcike  se čutijo, sem res vesela  , a moj  se mi zdi, da sploh ne dojame, kaj se dogaja! Ni nobenega vzhičenja, nič! Kako pa vašo nosečnost doživljajo vaši  ?

Približno 10% manj je paničaril kot jaz.

Ma ne vem no, ti povem svoje mnenje: bužanje buščka, crkljanje trebuščka, pogovarjanje s trebuščkom in  ki je notri,....to mi je vse tako pocukrano, kot bi gledala ameriški film. Saj imava svoje trenutke, me poboža, mi namigne, da zdaj mora zaradi trebuha on dati rit nazaj, ko se kušneva....take malenkosti imava. Večinoma, ko greva spat, pa se še kaj pogovarjava pred spanjem.Pa me takrat poboža.

Vsa ta dejanja, pa besede, ki jih berem tu na RR...to mi resnično deluje preveč pocukrano. Včasih se prav vprašam, če se dejansko nekateri pari takole obnašajo ?

Pa ni mišljeno noben napad na kakšno nosečnico, bodočega očka. Nikakor ne.

No, jaz sem drugič noseča in moj mož ni niti pri prvem niti sedaj lupčkal trebuha kar vsake pet minut, pa božal in ne vem kaj še. Sedaj ko sem na koncu se mu sicer zgodi, da preden gre, da ko da meni lupčka, ga da še na trebuh, ampak to se zgodi vsak teden 1x. Ne more pa recimo prijeti trebuha ko mali brca, ker mu je "čuden" občutek.

Meni v nosečnosti to ne pomeni toliko. Meni ogromno pomeni, da mi po porodu pokaže da ve za kaj se gre. Sicer pa vsega tega kar me  občutimo naši možje ne morejo. Tudi če rečejo, da razumejo, da vejo kako nam je...Ne, ne vejo.

Jaz se ne bi toliko sekirala za to. So pa eni res pocukrani, eni malo manj, eni gredo z partnerkami rodit, eni pač ne, eni so levičarji, eni desničarji, eni.... Še naštevam?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Skupaj se smejeva, kaksne 'barba-papa' oblike dela mali od znotraj z mojim trebuhom, na otip skušava ugotovit, kje ima hrbet, ritko, koleno... Mož mi je nekajkrat dal lupčka na trebuh, sicer pa brez nekega pretiranega božanja, lupčkanja, ipd.

Pri prvi  je še pokazal malo interesa, pri drugi bolj malo. Sem imela včasih občutek, da je on  in ne jaz.

Meni se zdi bolj pomembno kaj moj dragi dela zame in ne za moj trebuh  . Sicer me včasih poboža po trebuhu pa mi da lupčka, ampak to bolj po redko... se pa potrudi pri hišnih opravilih in že par mesecev samo on pometa, pomiva tla, posodo, kdaj pa kdaj skuha... hiti pa tudi delat zadjna popravila v stanovanju in pridno pripravlja gnezdece  . To je zame TO! Da mi pokaže, da me tudi dejansko ne samo čustveno podpira.. pa že mam raje pospravljeno in čisto stanovanje kot pa lupčkanje trebuha  .

Ne se preveč obremenjevat s temi pozornostimi glede trbuha, saj to zelo malo partnerjev dejansko počne.. no razen v filmih ko počnejo vsi

aja pa se skuhano

Sem na začetku 3. nosečnosti, pa se mi zdi da sploh ne porajta

Ne se sekirat, pač eni desci so bol lesene sorte in so pa bolj nežni in čustveni. Glavno pa je da bo dober mož in oče in da že in bo pomagal, da ne bo mami za vse..
Zapomnite si samo dejanja štejejo!

moj se je obnašal podobno..komaj da je sploh kdaj dal roko na trebuh..kot da ne bi bila noseča.Pol sem ga obe nosečnosti prosila naj me ne živcira,ker to ni dobro za otroka..pa misliš da se je držal tega..v podrobnosti pa raje ne bi šla..

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

ma moj tud ni pretiraval. pa sem si včasih tud mislila, halooo? ampak,saj sva se pogovarjala o bebiki, je božal trebuščka, ko sma šla v posteljo, je dal lupčka na trebušček, tipal brce...ma ja, saj je bil kr sladek - ampak ne zdaj cel čas, cel dan, da bi mi na trebuhu visel. pač, je  imel svoje trenutke, ko se mu je zahotelo, ko je čutil potrebo, da se malo pogovarja z bebiko.
meni se te stvari ne zdijo pucukrane, ker te otrok že zdaj sliši, čuti...in se "moraš" že zdaj ukvarjat z njim - tud očka. tak da? enim pač paše, in so čist zmešani v otroka, drugi imajo pačsvoje trenutke. saj smo si pa različni, vsak po svoje to dojema. so taki, ki to bolj "hladno" prenašajo, to pa ne pomeni, da se ne veselijo, razmišljajo o tem... mogoče se pa malo boji vsega, kar ga čaka? nove naloge, odgovornost... počakaj, da bosta hodla na CTG, ko bo 20 min poslušal njegov srček...pa ko boš rodila ....vse bo prišlo za njim!!!

_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

moj se je pa držal trebuha vsako noč,se pogovarjal z njo,ko je prvič začutil brco v roko je imel solze v očeh.......ko se je rodila jo je prvi on crkljal,ker se je meni pojstlca zarastla in so me operirali..
men ni to nč pocukrano...

Hja, vsak po svoje.
 
Jaz osebno si ne znam predstavljati, da moj partner moje nosečnosti ne bi doživljal tako, kot jo  
 
Res v prvi nosečnosti ni bil pretirano raznežen, ker sva bila oba precej zmedena in marsičesa nisva vedela oz. si nisva znala predstavljati, se pa še zdaj v živo spominjam, kako sva za novo leto (1998/1999) skupaj opazovala prvo valovanje trebuščka, ki so ga povzročile kepičine brcike
 
Drugo, tretjo in zdaj četrto nosečnost pa uživava in močno doživljava oba skupaj - ravno pred par dnevi je prvo brciko začutil preko trebuščka na svoji roki tudi moj  in je bil presrečen  Nasploh smo ena hudo crkljiva familija in se vsak večer vsi štirje + mali trebušni podnajemnik stiskamo skupaj v postelji  Mož mi masira hrbet, jaz pa božam obe piki - ok, saj menjamo vloge  Kar raznežim se, ko zdaj že tudi mala pika (včeraj je prvič začutila, kako jo je kepica brcnila v roko ) kar naprej hodi božat trebušček in je vsa srečna
 
Skratka: priznam, da ne bi bila tako srečna, če ne bi moj  tako rad pobožal trebuščka, se z mano pogovarjal o nosečnsoti, čustvih, dogajanju okrog tega,...

Ej, nikjer ni rečeno, da ni možno oboje  In tudi je

Tud jest sem prvič nosečka rok imam 31.1..Moj dragi me čisto razvaja,včasih mi gre že kar mal na živce ,ker me skos sprašuje a boš to,a ti to nardim za jest,a dobr ležiš,...si včasih mislim - pa daj me že mal pust na miru sej nism invalid..

Moj je bil med nosečnostjo malo bolj zaščitniški do mene, pa večkrat je pobožal trebuh in čakal, kje ga bo mali brcnil.
Ker sem zadnji mesec zelo zatekala, mi je tud več pomagal, pa kdaj malo zmasiral...
Je bil pa od vsega začetka ful navdušen, zainteresiran za stvari glede nosečnosti in otroka, bil je tud zraven pri NS in morfologiji.
Za porod sva se zmenila, da mu ni treba biti zraven (sem videla, da ni bil ravno navdušen nad tem in ga nisem silila, čeprav proti koncu nosečnosti ni bil več tako prepričan), na koncu pa sem tako imela CR. Prvi stik s tamalim je imel on, še danes je čist raznežen, ko se tega spomni in mi razlaga, kako je bilo...

Skratka, na nosečnost se je odzval zelo pozitivno.

Lp


_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Jaz imam rok čez 2 tedna in me moj tudi kar precej razvaja, sploh zdaj na koncu. Na začetku ni bil tako, bolj kot gre proti koncu, več pozornosti dobiva moj trebuh in  v njem. Boža ga, se pogovarja z njim in z mano, pogovarjava se o porodu...meni se to ne zdi pocukrano in mi je prav všeč.

Mo0j je bil pozoren, sicer pa trebuha ni ne vem kok prijemal, ni dojel tistega še, kar sem čutla jz v seb. Saj mu ni za zamert...K se je rodila, pa je bil šokiran, takrat ga pa je zadelo in zdaj sploh je vesel k je vsak dan kaj novga.

Eni ragirajo tako, drugi drgač, nič ni narobe če ni ne vem kako vzhičen, saj še bo...


_____________________________

"Kam potuje čas? Če bi vedel, zaprl vrata bi pred njim."
R. K.

moj mož je igral mojmu trebuhu na klavir, da bo mala mela popolni posluh, kot ga ma on  je pa tamala vedno nehala brcat (je bla živa k  na koncu), ko je on položu roko na trebuh - ko da bi ji blo nerodn, al pa ne bi hotla, da oči ve kok ona razgraja v mamici. tko da sem ga na koncu uporabljala kot "miritvomat" (aua - aha, hej, dej roko na trebuh ) za tamaline norije v trebuhu

Moj dragi je zelo vesel (to pač vem), po trebuhu me pa poboža le, če jaz vztrajam in ni nič posebej vzhičen ali kaj podobnega (je že na splošno daleč od odsladnega, romantičnega... tipa, zaskrbljen je le, ko sem v avtu na cesti, malce me opominja, če pravilno jem in ko se skregava (ker sva drugače zelo srborite narave), se me tudi dotakne ne. Vem pa, da bo najboljši očka na svetu (še ko sva se skregala je rekel, da ni panike, naj samo rodim in ga dam njemu - bo sam kar se da lepo skrbel zanj ).