saj veste... u službi, ko vam gre vse narobe, vam še tista oseba začne težit, naslajat, ****, in doma, kak sosed kar pride v vaše stanovanje ali hišo, in se začne pogovarjat z vami, kot da ste pr njem doma, al pa nasploh kar en neznanec v družbi, ki neprestano neki teži?

vsepovsod se najde nekdo, ki te podjeb  , zajebava, ko tega najmanj rabiš... kako se zadržite da ga ne klofnete? kaj naredite? jzt sploh ne morem niti vidt takih ljudi..bi kar uzela kakšen drog pa jim par rebr zlomila...

men se zdi da taki ljudje prav živijo in čakajo na nekoga da bi nanjga spravl...

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Zdaj odvisno, kaj misliš s tem..jaz ne bi rekla, da npr. sosed, ki pride na prijateljski obisk (in pač ne ve, da ni dobrodošel, ker mu tega ne daš vedeti) 'prav čaka, da bi se spravil nate'. Drugo je, če ti kdo načrtno meče polena pod noge.

Na splošno ti lahko samo rečem, da je vse v osebni naravnanosti. Če boš negativno nastrojena, boš videla še več zoprnih ljudi in krivic, kot jih najbrž obstaja. Če pa boš take situacije reševala z nasmehom in z malo flegmatičnosti (ki se je da priučiti), potem ti bo lažje.
Morda je pol teh 'strašnih ljudi' kot tisti strah, ki je znotraj votel, okrog ga pa nič ni.

Na kratko: nasmeh na lička, bodi prijazna do nekoga, četudi nista na isti valovni (iskreno), vsiljivce zavračaj diplomatsko in prijazno, ne sekiraj in ne obremenjuj se s tem.
Vsi odgovori so v tvoji glavi: ali bo bolje ali pa ne..

Pa-pa

Poglej na Vzgojo

Ne resno...jst se s takimi, ki so meni zateženi ne obremenjujem preveč, oziroma se sploh ne...enostavno si mislim svoje in grem dalje...sosedov pa itak ne spuščam v stanovanje...

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

To so neke vrste polipi, ki črpajo preko takih dejanj energijo iz drugih ljudi. Že če jim prekinite tak dotok "hraniva" je dovolj, da se težeje močno omeji oziroma poiščejo boljšo žrtev.

V službi sem že uspešno ustvarila neko distanco med mano in ta zateženimi. Glede dela mi itak nikoli niso imeli kej očitat, sploh ker imajo veliko več masla na glavi od mene. Če so se vtaknili vame, sem jim povedala svoje, drugače pa sem brez besed opravila svoje delo. Mogoče sem si tudi spoštovanje dobila s tem, da nisem nikoli poimensko špecala (imam namreč tako delo, da je treba obvezno napisati poročilo, če je prišlo do kake napake), pa tudi v fris metala (in se s tem spustila na njihov nivo), ko so naredili kako napako. Verjetno so se takrat malo zamislili. Imamo pa dva taka res zatežena človeka v službi (koga drugega bolj občasno prime), ki sta ful konfliktna in samo iščeta. Ampak jaz imam mir, sploh ne komuniciram več kot je dejansko neizogibno, ker vsak ve, kaj je njegovo delo in če zaj , je to njun problem, jaz sem manj let tu od njiju in ju ne mislim učit.

Doma pa sploh ne odpiram vrat, če nimam nobenega najavljenega. Briga me, kdo zvoni. Če bi bilo kaj nujnega, bi že nekdo vztrajno zvonil, razbijal po vratih in tudi povedal dovolj na glas, da rabi pomoč. Če nisem z nikomer zmenjena za obisk, vrat sploh ne odprem. Pa se mi tud fučka, če je očitno, da sem doma.

Moj nasvet - v službi se distanciraj, delaj svoje tako, da ti noben ne bo mogel ničesar očitat, za ostalo se pa ne sekiraj. Sama jih poznaš in tudi veš, komu lahko kaj rečeš nazaj in ga malo spustiš na zemljo, pri komu pa poskušaš z ignoranco. Doma pa enostavno ne odpiraj vrat.

take ljudi dam na ignore pa je...

Z leti sem se nehala ubadati z zateženci. Če vidim, da mi hoče kdo samo piti energijo, ga na lep način skenslam! Na lep način zato, ker se mi tudi kregat ne ljubi več z njimi. Škoda energije za take- res!!!

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Če se le da, se jih izognem. Če to ne gre, potem se izogibam pogovoru, če tudi to ne gre, potem so moji odgovori naslednji: ja, ne, ne vem. Več pa iz mene ne izvlečejo.
Včasih se najde tudi kakšen tako težak, da mu enostavno na njegovem nivoju (torej brez olepšav in čisto nediplomstsko, ker drugega itak ne razumejo) povem, kaj si mislim. Ampak do tega je do sedaj mogoče prišlo dvakrat.

Enostavno ga pošljem najprej na fino potem pa definitivno v tri P.M:

Anny, a ti beres svojemu otroku Zajcek Srecko pri zobozdravnici??

Ne, prvič slišim za to knjigico- bom preverila, hvala za namig

Probam jih ignorirat kolikor se da.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Če sem dobre volje jih pustim pri miru, če sem pa tečna uf..pol pa najedam nazaj.
Tako k danes recimo, tašča stalno hvali svojo drugo vnukinjo. Ona vse zna, ona  je to, ona je ono... Pa mi reče, če je ona narisala risbico.Pa rečem, da ne, ker še ne zna.Tako mi je namreč nečakinja odgovorila, ko sem ji rekla, da naj nariše  nekaj živali.In vem, da ne zna, ker se je nekaj trudila.In ona najeda naprej, O ja pa zna!Seveda zna!Pa jo mrtvo hladno zabijem, da ne, ker je poizkusila in vrgla ene 10 listov preč ker ni šlo.
Pol pa utihne, mrzlično razmišlja, pol pa zine, ja noooo sej je še mejhna sem si mislila babji, daj se mal zamisli...pa je bilo že prepozno, ker sem se začela , in sem se komaj zadrževala da se nisem naglas. Sej opazla pa je, in je bil cel večer mir. Se nimava kaj pogovarjat. Ne maram ljudi ki delajo razlike, in ona jih je začela delat, tako da je pri meni oplela, razen če se ne bo popravila.

Aha, no v glavnem, najedala sem ji nazaj, če se mi pa ne bi dalo, bi pa pri prvem stavku odnehala, ker bi se mi brez veze zdel z eno ubadat.

Če se morem, se jim izognem, če pa ne, znam imenitno stisnit ustnice v tanko črto, odgovarjati v enozložnicah in sploh pokazati, da mi najedajo. In me prav briga za njihovo mnenje.

Najprej jim pokažem, da me ne zanimajo - delam kaj drugega in ko mi kaj rečejo, odvrnem: "Joj, oprosti, delam nekaj drugega, kaj pravite?"

Če tega ne poštekajo, mi pa malo popusti.... in hote ali nehote postanem pikra, nesramna...

Pr men pravjo (tisti k me dobr poznajo), da se mi na faci vid, ko mi je nekdo antipaticen al pa zopren...ponavadi jih kr zignoriram al pa odgovarjam zdoooolgooocaseno in s kratkimi, ponavadi enobesednimi stavki (ja, ne, ne vem, mogoce...).
Ce se da, se jim pa kr na veliko izognem.
Se je pa tud ze zgodil, da sem se fajn raz in se zdrla na takega tezaka (injo).


_____________________________

Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.