Imam hči, ki je v 4. letniku gimnazije. Ne ve kam bi si vpisala. Zanimajo jo pedagoški poklici in vse kar je povezano z sociologijo in zgodovino. Ne vem kaj ji naj svetujem, da ne bo 5 let na faksu potem pa brez dela ali delala v gostilni oz. kaj podobnega dokler bo še šlo preko študenta. Na informativnem dnevu je bila na koperski pedagoški fakulteti - smer edukacijske vede in FDV smer kolturologija? Kaj svetujete?

da nej se ne vpisuje nekam na vrat na nos samo zato da bo 'študirala'.

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

kakorkoli...naj gre študirat to kar si želi

Jaz pa svetujem, da naj v prvi vrsti razmišlja, koliko možnosti ima za zaposlitev po končanem študiju. Od želja se na žalost ne da živeti. Če jo zanimajo pedagoški pokliči, svetujem specialno pedagogiko ali defektologijo (surdo-logo). FDV-jevcev je absolutno preveč za potrebe na našem trgu. Razen. če imate dobre veze.

< Sporočilo je popravil Andromeda -- 12.2.2012 10:33:09 >

ok, se strinjam, ampak vseeno nekje v mejah svojih želja
Jaz vem, da sem si od malega želela, da bi bila učiteljica in zdaj sem ...sicer še nimam službe, ampak ni mi žal da sem dala ta faks skozi...ne bi pa mogla študirat npr. medicine, samo zato ker so službe (dala sem samo primer)...pač če te nekaj ne veseli tudi težko študiraš in potem tudi težko v službo hodiš...


in, ja specialna pedagogika

Tako razmišljanje je precej zgrešeno. Prvič zato, ker če danes manjka učiteljev (pedagogov, keregakoli poklica) še ni rečeno, da ga bo čez 5 let še vedno (ker bo vmes konc koncev še 5 generacij diplomantov). poklici, ki pa so dejansko vedno deficitarni pa običajno ne potrebujejo univerzitetne izobrazbe (npr kuharji zadnjih par let). dalje, veliko poklicev ki je deficitarnih je z razlogom - bodisi zaradi ušivih plač, groznih delavnikov, ... in seveda ne smemo pozabit, kako na veliko faksih jamrajo kok manjka tovrstnega profila in kok so to 'poklici prihodnosti' (sem študirala tak 'poklic prihodnosti') se potem, ko se končno poženeš na trg dela - že študentskega, kaj šele potem za redno službo - izkaže, da so v sloveniji precej omejene možnosti oz. jih obvladujejo ljudje, ki te prej pet let je*ejo na faksu. Nas je blo recimo 50 v letniku, pa sem jest EDINA ki dela na svojem področju, medtem ko bivši sošolc iz prvega letnika (ki je diplomirov) dela v McDonaldsu (in ni karikatura in nisem študirala ničesar povezanega s hrano ali strežbo).
Seveda, so določeni študiji, s katerimi RES težko najdeš službo (npr primerjalna književnost, al pa ekonomija konc koncev, ki ima 300 vpisanih/leto), ampak zanašat se na to da bo nek študij dal 'zihr' službo čez pet let... zgrešeno.

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Samo podpišem se pod to izjavo.

Naj omenim, da imam med sodelavci, prijatelji in znanci kar nekaj takšnih, ki so študirali eno, delajo pa zdaj čisto nekaj drugega (npr. rudar v grafičnem oblikovanju, sociologinja v bančništvu...).
Jaz sem zaradi maminega forsiranja (pač neodločna, nevedna 14-letnica, neblagoslovljena z jasno željo kaj početi poklicno celo življenje) namesto na srednjo oblikovno (že po narejenih sprejemcih) končala na ekonomiji. Tri leta sem potem delala kot trgovka, da sem prišla do službe, ki kao pritiče moji ekonomski izobrazbi.

Služba se ne dobi samo zaradi izobrazbe. Je cel kup dejavnikov (izobrazba včasih še najmanj!), ki lahko odloča pri zaposlovanju. Na prvem mestu je pa to osebnost človeka, njegov nastop, izkušnje (da ne govorim o priporočilih).
In mladenka, ki je imela možnost sama se odločati o svoji prihodnosti, bo zagotovo imela boljšo popotnico v življenju kot tista, ki bo "poslušala mamo". Tudi če se odločitev kdajkoli izkaže za napačno, je čisto drugačen občutek če si za to odgovoren sam, in ne "drugi"...

 

S takimi in podobnimi nasveti se nas je kar nekaj iz naše, prejšnje in naslednje generacije spravilo v šolo in na študij....kasneje se je po štirih letih ali več velikokrat seveda izkazalo, da je bilo to čisto mimo...v bistvu študij traja kar nekaj časa...ponavadi se rad celo zavleče še posebej, če se človek odloči za poklic bolj zaradi praktičnosti kot pa želje...Po vrhu vsega, pa se v toliko letih zaposlitveni kriteriji in možnosti kaj rade zelo spremenijo, zato jaz svoji ne bom tako svetovala...
Študij ni lahka zadeva, če jo opravljaš tako kot je treba...vse skupaj pa olajša zanimanje zanj, za delo, ki naj bi ga opravljal po končanju le tega, ter zavedanje, da ne študiraš za poklic, ki ga boš opravljal le dve leti, temveč malo dlje...Zato jaz pravim....v bistvu v sedanjih negotovih časih, nihče ne ve, kaj lahkom otroku obljubi glede zaposlitve....mogoče imajo malo več perspektive otroci tistih, ki imajo več vez in poznanstev...po drugi strani pa jih mogoče prav to utesnjuje in se bodo morali na priporočilo staršev obrniti na študij tja, kjer jim bodo ta poznanstva staršev koristila...Skratka...če tako pogledam imajo otroci nas navadnih smrtnikov pravzaprav srečo....odločili se bodo lahko po svoji želji in zmožnostih...in tako je po moje najbolj prav...še vedno namreč verjamem, da se bo za pridne, iznajdljive in vse. ki svoje delo opravljajo z veseljem vedno našla zaposlitev...svet je velik...

No kot vidim po mojem  dolgem nakladanju  ...nas je več takih ki podobno razmišljamo..ja tudi jaz imam podobne izkušnje na ekonomiji, kjer sem kar dve leti zapravljala čas...

Naj sledi svojemu srcu- uspešna bo samo na področju, ki mu bo predana.

Poznam kar nekaj sledečih svojemu srcu in predanih svojemu področju, a na žalost brez službe, v glavnem pa so diplomanti s področja družboslovja.

< Sporočilo je popravil Andromeda -- 12.2.2012 11:39:47 >

S tem se strinjam. Iti študirat 4,5 let in biti v službi, pa ne delati tega kar te veseli... zapravljanje življenja.
Kaj bo čez leta pa itak nihče ne ve.
Ne želim, pa da vodijo gospodarstvo zagrenjeni ljudje, ker so pač to študirali zaradi službe, ali da mi je tak človek kdaj šef.... ne želim doktorja, ki ga delo ne veseli, ali učiteljice, ker je pač službo dobila in ji ni do otrok... zato, zaradi vseh nas, je že čas, da ljudje delajo to kar jih veseli in najbolje znajo.
Žal poznam ogromno kolegic svoje generacije, ki so se takrat vpisovale na pedagoško, ker so pač bile takoj sprejete... danes pa poslušam pritožbe nad učitelji, ki niso glih za tak poklic najboljši...
V vsakem poklicu se najde kak brezposelni... v vsakem pa tudi zaposleni

Naša je 3 letnik, pa je šla vseen mal povohat. Jo pa vleče naravoslovje. Vlečeta jo dve opciji in sicer kemijska univerza in pa mikrobiologija. Škoda, da so biologi in mikrobiologi najtežje zaposljivi. Sem pristaš tega, da se vpišeš kamor te srce vleče. Sam od srca ni kruha. In glede na to kako se delovna doba podaljšuje, težko da se bo kaj spraznilo. Treba je bit v današnjih časih tudi malo praktika.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pošlji zs, povem iz prve roke

drugače pa, če se odločaš samo na podlagi obetov, bi rekla - strojništvo, elektrotehnika, računalništvo. s tem da je tko - če si dober, itak ne končaš, ker te že prej pohopsajo (dejansko so to edini faksi, kjer firme ''scoutajo'' za ljudmi), če nisi, si pač samo še en diplomiran informatik (in do konc življenja dviguješ telefone v javni upravi in sprašuješ ''a ste probal reset_irat računalnik?''), če pa nisi dober in nimaš niti veselja, potem pa itak ne končaš. ker če kej - te študiji niso lahki.

< Sporočilo je popravil Felicita -- 12.2.2012 12:46:31 >

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Se strinjam. Študirati z namenom, da bo imela dobro službo in velik denar je zgrešeno. Študira naj tisto kar jo veseli in to naj počne zase, zato da bo na koncu bogatejša za znanje, ki si ga želi. Služba se najde skoraj povsod (razen nekaterih izjem), veliko pa jih potem dela nekaj tretjega zato ker to dobijo in se potem s tem tudi zadovoljijo, ne iščejo naprej. Osebno poznam zelo malo ljudi, ki so imeli problem najti službo. Jaz sem tudi začela z neko drugo službo in to je bila prava mora.
Drugače pa menim, da delo v šolstvu se bo vedno našlo, to ni panoga ki bi propadla. Konec koncev jih je pa polno, ki pravijo da so plače v javnem sektorju slabe, morda bo pa zanimanje za tak študij upadlo.

Ja, specialni pedagogi in defektologi so trenutno zelo iskani. Ampak to te mora res veselit, tega ne moreš delat "na silo".

_____________________________

BE NICE!
I could be your boss someday.

Saj je rekla, da hčerko zanimajo pedagoški poklici.

Problem je, da letos ni razpisa za vpis v program Logopedija in surdopedagogika. Zato se nagiba k vpisu na Edukacijske vede na UP PEF- UN program in potem nadaljevanje na magistrski študijski program, 2. stopnja Inkluzivna pedagogika. Mislim pa da to ni isto kot specialna pedagogilka.
MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV
- dela in naloge nudenja dodatne strokovne pomoči in prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v vrtcih, osnovnih šolah, poklicnem in strokovnem izobraževanju ter gimnazijah,
- druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem v OŠ ( 81. člen ZOFVI),
- nudenje strokovne pomoči učencem s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vrtcih, osnovnih šolah, poklicnem in strokovnem izobraževanju ter v gimnazijah v obliki vzgojnih, socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov (14. člen Zakona o usmerjanju OPP).
- nove, inovativne oblike dela z učenci v prostem času, podaljšanjem bivanju, društvih, centrih ipd.,
- dela in naloge strokovnega delavca v mobilni specialno pedagoški službi,
- dela in naloge šolskega svetovalnega delavca, ki bo organiziral, izvajal ter koordiniral delo z nadarjenimi in talentiranimi ali z drugimi učenci, ki so ogroženi v razvoju in pri učenju, ali z učenci iz drugega jezikovnega ali kulturnega okolja,
- dela in naloge strokovnega delavca v specializiranih institucijah za otroke s posebnimi potrebami,
- dela in naloge organizatorja dela ter dela strokovnega delavca v Varstveno delovnih centrih,
- strokovna dela v različnih oblikah preventivnega in drugega dela z mladino, ki jih izvajajo mladinski centri, invalidske organizacije, društva in druge asociacije in so namenjena ogroženi populaciji,
- strokovna dela in naloge na socialnem področju, ki so namenjena socialno ogroženim posameznikom in skupinam,
- dela in naloge strokovnega delavca v centrih za socialno delo, ki so namenjeni preprečevanju, odkrivanju in različnim oblikam pomoči rizičnim skupinam in otrokom s posebnimi potrebami,
- organizacija in vodenje programov vseživljenjskega učenja in razvoja za posameznike in skupine, ki tega niso sposobni sami ali brez pomoči.

Tofsi, kot prvo in drugo naj se vpiše na tisto, kar jo veseli. To je največ in najbolj pomembno. Razlogi so zgoraj že navedeni, ne bom ponavljala. In to je za cenit, da punca pri osemnajtsih to ve, polovica današnje generacije še pri sedemindvajsetih, ko počasiiii zaključuje študij, nima pojma, kaj bi počela v življenju (razen da bi fino in fajn živela).

Takole, na počez bi rekla, da s pridobljenim znanjem ne bo imela težav najti dela - glede na to, da je danes že "vsak drugi otrok" v šoli otrok z nekimi posebnimi potrebami, če ne realnimi, pa vsaj namišljenimi - in tu je denarja več kot dovolj .

tofsi
to fakultete vedno lepo napišejo. Mislim, da dokler ne bo študirala in podrobno spoznala predmetnik kakšne smeri (kar lahko tudi prej malo prebere) ne bo imela pravih informacij kako in kaj. Študij mi je zelo osebna stvar. Težko primerjaš študente med sabo ali težavnost študijev ali učenja. To je individualna izbira. Pomembno je, da jo res veseli, in da je radovedna kaj novega se bo učila, ker tak bo lažje naredila fax. Je pa tudi dovolj stara, da se sama odloči in s tem tudi odgovarja za ta izbor.
Sicer pa ne bo ne prva in zadnja, ki bi si po npr. prvem letniku premislila in se prepisala. Eno leto ni takšna izguba, dokler ne ugotovi kakšna smer jo veseli.
Mene so silili s to ekonomijo, ker je pač takrat bilo to tako fajn in lepo in službe super... danes mi je bljak. Malo krivim starše, pa tudi sebe, da nisem bila bolj odločna.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pa kaj je s to ekonomijo, da so vse silili tja . mene so sicer starši silili v srednjo šolo in sem še zdaj malo jezna nase ker sem jih poslušala. za faks so mi potem dali proste roke. sicer se strinjam s tistimi, ki so napisale, da je najbolj pametno it študirat to kar te veseli. ampak včasih je situacija taka, da te lahko zanima tudi več stvari hkrati. vsaj jaz sem bila taka. v tem primeru je po moje pametno pretehtat tudi možnosti zaposlitve.

_____________________________