kolko nas je tukaj na kupu?
dajmo kako rečt okol posla, uzitka, tecnih gostov, stalnih strank, prijaznih možakarjev, moških, ki jim spilamo psihoterapevta, finih dam, ki mislijo da jim je treba najmanj poljubit noge ko vstopijo in vseh enkratnih, zabavnih in pozitivnih gostih.....
v glavnem o radostih in malo manj lepih reci v nasem poklicu.

evo.....sem miš in sem kelnerca. po duši in srcu!


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

ma ne....men je fajn. uzivam. sem mislila, da sem pred dvema letoma zakljucila s tem poklicem. pa mi ni zneslo. me je po 1em letu povleklo nazaj. gostinstvo ni sluzba, ampak je nacin zivljenja.

in ja, pridejo tezki dnevi. (v katerem poklicu pa ne?) ampak je pa veliko veliko dobrih dni.
pa tudi....ene parkrat se zjokas za sankom, ko pridejo gostje pod.je.bavat.....ampak hitro dobis debelo kozo.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Jest sm pa Klemy, pa sem en del v svojem lajfu tudi bila kelnarca... moram rečt, da ne vem, če sem bila kdaj srečnejša kot takrat, ko sem nehala. Iiin... ne bi več. Oz, bi, samo za šankom ne več. V kakšni restavraciji, slaščičarni... ni pene. Samo da ni pijanih decev okol. Ker imam rahlo netoleranco in tik na alkoholizirana moška bitja. No, ženska tudi, da ne bo diskriminacije.



_____________________________

Jst.

sej sem tut jz kelnarila, samo sem bila mlada in potrpežljiva, zdej z izkušnjami, imam pa rahlo slabe živce za prenašat folk.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

TT, točno tak. Pač, imaš živce al jih pa nimaš. Jaz jih nimam več. Za pijančke. Sem delala v slaščičarni in je blo luštno, tud pride kak težak, pameten v 3pm, ampak preživiš. Za šankom je pa skos kej... smo imeli enega modela, ki je celo plačo pri nas zapil, zato se ga je tudi zelooo dolgo toleriralo, se nažrl kot mamba, potem pa lajal (dobesedno lajal kot pes), rinil v stranke, dokler ni eni sodelavki pol šanka zrušil, pokozlal pol gostilne in rekel šefici, da je , ko mu je rekla, da naj še spuca, ker kelnarca ni hotela, so ga fantje v modrem ven nesli in dolgo časa ga ni bilo nazaj, potem pa spet po malem, kakor kdaj.. Pa en model, ki tako zelo očitno sovraži ženske, da adijo pamet, bog ne daj, da si mu kaj rekla, da si rekla dober dan v tonu, ki mu ni bil všeč, ti je že hebal vse po spisku, pa enkrat mi je rekel, da naj mu neham z ritjo migat pred nosom... pa sem samo mimo mize šla... pa en model, profesor v bistvu, ful ok človek, za razne intelektualne debate, razen ko se ga je nalil, je ratal pa tako žleht, tako žleht, da adijo pamet. Enkrat se je on name spravljal in me žalil pred polno gostilno, ker sem eni stranki rekla, da mu ne dam več za pit, ker je bil pijan, da je skor pod mizo padel, stari pa meni, nej mu dam pijačo, da kaj se grem, kaj si mislim, da sem, itd itd, stranka je kralj in podobne ... ampak se mu nisem pustila, potem pa je drugi dan vsem razlagal, kok sem jst fajn... v glavnem teh štorij je miljon.. so pa tudi krasne stranke, seveda, pridejo na kavico, na pivo, malo počvekaš z njimi, pa čas prijetno mine. No, potem je pa tu seveda še babji kolektiv, ki itak vedno za sabo potegne vse živo, največ pa opravljanja. Delaš z eno, ti šimfa drugo, delaš drugo, opravlja taprvo...pol se sam vprašaš, kaj imajo čez tebe za povedat, ko te ni...
Ja, v glavnem, bilo je pestro, samo sem hepi, da je mimo. 

_____________________________

Jst.

Jaz jih imam - živce namreč. ker prihajam iz družine kjer je gostinska tradicija stara že preko 100 let sem vsega navajena in nikoli mi ni bilo teško delat v gostinstvu - razen včasi pospravljat.
To je delo pri katerem dobiš debelo kožo in se naučiš ogromno psihologije.
Danes v službi mi pri delu s strankami ogromno pomaga psihologija, ki sem se je naučila v gostinstvu. Kelnarca mora biti psiholog, trgovka, gostinka ,čistilka... Zato dosti ljudi tudi ne zmore, ker to res ni poklic za vsakogar. Meni je všeč in grem še dan danes rada pomagati mami ali bratu v njihove lokale. TAko,d a evo miš - v tem sva si sorodne duše .

Evo, sm delala pol leta v gostilni, in pol leta v slascicarni...
Morm rect da je blo boljse... hmm... ku*r... isto je... v gostilni so tezili pjancki... v slascicarni pa:
1: zenske, ki jih je zanimalo koliko kalorij ima en kos torte
2: moske, katerim se ni dalo razlozit, zakaj v slascicarni nimamo vec kot tri razlicne vrste piva
3: otroci, ki od 15 razlicnih vrst sladoleda hocejo mango (wtf?)
4: otroci (na katere starsi ne pazijo) in zato najdejo pot za sank in vrzejo dol steklenico Jack Danielsa, crno vodko in martini
5: stare mame, ki zelijo poleg tortice spit 2dl vode iz steklenice (5dl je prevec in ker je ne bo spila toliko, je tudi placala ne bo)
6: vsi, ki narocijo torto, ki jo nujno rabijo jutri... za 150 ljudi
itd itd itd (nimam vec casa pisat, se mi mudi stroske pobirat)...:P

Evo, še ena  Sam trenutno sem na porodniški, pa gostinska šola mi manjka, kar potem že skor ne moreš sam sebi rečt gostinec, zato jo mislem čimprej narest! Sem pa delala po restavracijah ..
Se strinjam s stavkom, da gostinstvo ni služba, ampak način življenja!

še ena kelnerca  z dušo in telesom
mene pa alko  gosti ne motijo. samo da moji najdražji ne pijejo.
Ja drugače pa celo življenje za šankom in v restavraciji.

Je pa res da v teh časih ne strežemo več kaj dosti vina, ampak bi pili samo še vodo , pa iz pipe po možnosti.

L.p.

evo še ena, delam v lokalu, zraven imam še slaščičarno in pekarno, strežem na obeh koncih in ja, všeč mi je

http://www.youtube.com/watch?v=rqo2kofpWrw

svaka vam čast! Cenim vas. Iskreno.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

jeeeeeeeeeeeeeeeeej!!!!!
zakon smo.... samo zdaj grem spat!...ampak bomo se kako rekle. 1x sredi tedna. nas caka vikend!

me veseli, babe!


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Pred davnimi, davnimi časi, ko sem bila še mlada, sem bila en krajši čas natakarica. Rezultat? Upam, da mi nikoli več ne bo treba biti. Vse, kar se spomnim, so razlogi proti temu poklicu.

jaz sem tudi kelnarca.v šoferski  oštariji.tako da je alkohola bolj manj.rada delam z ljudn+mi pa še plača ni slaba.tako da bom tukaj kar ostala.

sem še ena,ki uživa v svojem delu,da poleg tega da vodim naš lokal tudi strežem in seveda skrbim za zaposlene,nabavo,račune...svoje službe ne bi (trenutno) zamenjala za nobeno drugo,ker se nikjer ne najdem tako kot v tej,pa čeprav sem po izobrazbi nekaj povsem drugega.Uživam,ko zjutraj pridem na delo in me pričakajo sodelavci z kavico,se malo nasmejimo,pogovorimo o poslu in otrocih in služba mi mine, še sama ne vem kdaj,ker mi je delo z ljudmi v veselje.S pijančki nimamo problemov,smo restavracija,tako da se tu ne zadržujejo,tudi gosti niso preveč zahtevni (se pa najdejo) in ko vidim,da so z nami zadovoljni,smo zadovoljni tudi mi.
So pa seveda tudi slabe strani tega dela,recimo delovni čas (na petke in svetke),brez skrbi,kako bo v gostilni ne moremo na dopust...
Si pa sebe ne predstavljam v eni pisarni z kupom papirja pred sabo,kislim obrazom in "freh" odnosom,do strank.Po moje so takšne zaradi enoličnega dela.

Jaz delam v pisarni in ja - trenutno kofetkam in to s prav nič "freh" izrazom na ksihtu. 

Uživam. Delam s strankami (preko telefona), ki so povečini OK, "svetlim izjemam", ki mi na trenutke dvignejo pritisk "do plafona", pa enostavno odložim slušalko in naj se pritožijo na "tramvaj-komando", če želijo. Imam čas za FB in RR, imam čas za lakiranje nohtov (hvala za idejo - res moram osvežit barvo), pisarna pa je opremljena po mojem okusu (kuhalnik, hladilnik, mikrovalovka, Internet, pa še kadim lahko noter). Vsake toliko moram res prebrat kakšen odlok ali zakon, ampak v tem uživam. Tudi kakšen račun je za pogledat', pa kakšen avion moram parkirat', vsake toliko celo pometem po tleh...

Yep - jaz sem pisarniški molj.

Evo da se še jaz pofočkam, v gostinstvu sem delala skoraj 10 let, najprej lokali nato restavracije. Hvala komurkoli že, da sem s tem nehala, ker sem imela gostinstva res že vrh glave in sem že z muko na šiht hodila (pa ne zaradi dela kot samega, ampak zaradi podobnosti med šefi, pri vseh je bilo treba lastno plačo sfehtat in skor izsilit), delavnik non-stop, rekord sem naredila ko sem delala 21 ur skupaj, pol mi še šef pribije 'jutri (no, bilo je že danes) delaš zjutraj'. Saj nisem vedla al naj kar tam ostanem in tam spim, skor se mi ni splačalo domov hodit. Tako da urnik in plače, to je bla ena sama katastrofa, delo z ljudmi sem pa oboževala. Kjerkoli sem delala se nisem z nobeno stranko skregala, povsod so me meli radi (no, vsaj zgledalo je tko :)). Sem pa zdaj v pisarni, res da malo pogrešam ljudi in vse tisto, samo tega šihta pa nebi zamenjala ker uživam 100 na uro