Zanima me, koliko časa dnevno se aktivno ukvarjte z otrokom in ste izključno z njim.
S tem ne mislim petja med kuhanjem ali skupnega pospravljanja.
niti zlaganja kock med gledanjem nadaljevanke,
ampak čas, ki ga namenite izključno otroku.


In še, koliko so ti otroci stari.

Vsak nasvet dobrodošel.

Z mlajšo (8 mes.) praktično ves čas. Z starejšo ( 6,5 let) pa kakor kdaj. Pride dan  ko skozi hodi za mano in pol pač rešujema kakšne otr. križanke, igramo spomin, karte,.......... Z barbikami pa se igra izključno sama.



_____________________________

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

Odvisno od dneva. Danes recimo je bil na ogledu akvarija. Preden je zaspal je bila še pravljica, pa še ena in še ena... . Pač odvisno od potreb. Ne silimo v  njega ampak prost čas, ki ga imamo namenjamo skupnim aktivnostim. V glavnem skupnim.
Odvisno je tudi od starosti otroka pa od otroka samega.
Kakšen nasvet pa potrebuješ?!

Čisto različno - enkrat več, drugič manj. Zdaj se že najmlajša dosti igra sama - v peskovniku, z barbikami, dojenčki, avtki,... - jo je tako fajn gledat, ko se pogovarja z igračkami, jim bere knjigice, poje,..

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

 veš čas ko ni v varstvu.... stara je 15m in ko vidim, da se je zamotila s kakšno igračko jo pustim, da se igra, drugače je pa vedno za petami in vse skupaj delava...

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Mi nasem pustimo da "sam odloca". Kaksen dan nas niti ne spusti blizu (in nas "natera" na kavc ali v delovno sobo, da se lahk on v miru igra), kaksen dan je treba pa vse "MAGAT"  . V bistvu prav tezko recem, koliko časa se z njim igramo. Star je pa dve leti.

< Sporočilo je popravil mojsoncek -- 24.7.2008 8:21:55 >

_____________________________

Vse kar smo, je posledica našega dosedanjega mišljenja (Buda)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

naša dveletnica ima dneve ko me/naju sploh ne potrebuje, se igra cel popoldan (če smo v vrtcu) sama, kakšen dan pa je skoz z mano in se ali igrava kaj njenega (kuhava na njeno kuhinjo, bereva, riševa, plasteriln,...) ali pa mi kaj pomaga (obešava perilo, pobirava, čistiva solato,..).
Ima dneve ko pride iz vrtca, se zakadi v svopo sobo, vleče igrače, knjige,... se igra. samo vsaketolko pride da ji kaj odprem,...
No zadnje čase (mesec) ko se odvajamo od plenic sem ji bolj za petami in jo vsake pol ure sprašujem če jo kaj lulat,..etc.

Na tvoje vprašanje ni enostavnega odgovora. pa tudi mislim da noben starš nima določeno, npr. 1,5h se igram z otrokom, potem pa ne več . Otroka je treba poslušati, sprejeti njegove potrebe, mu prisluhniti.

_____________________________

Ne me ščipat v lička, ne me slint, sploh pa mi ne govort kolk sm zrasla

včeraj ko sem prišla iz službe (17h) smo šli skupaj na igrišče, kjer smo se žogali (jaz, mali in mož), potem pa kratek sprehod in domov. sledila je večerja, branje pravljice in pesmic. Ob 21h je spal.

to bi bilo aktivno ukvarjanje brez kakršnihkoli motenj (pospravljanje, kuhanje) 4 ure poleg službe. star je pa 3 leta in pol.


_____________________________

iz malega zraste veliko

Kakor kdaj.
Ko pridem, me itak ne spusti. Ko dobi svojo dozo pozornosti pa odvisno. Vcasih se igra sama, vcasih ne; ko je potrebno noret, sem pa tudi jaz takoj za .

slučajno je ta tema trenutno aktualna na mailih v mojem krogu, pa razmišljam, kje je prava mera oz. meja med tem, da otroka skorajda "zanemarjaš" in se čisto nič po otroško z njim ne igraš, ampak ga le vključuješ v svet odraslih (pa verjamem, da dobronamerno in da tudi pospravljanje tudi pri vas poteka skozi igro), pa do tega, da si otroku ves čas partner pri igri in vse ostale obveznosti narediš v času, ko je otrok odsoten oz. spi.

Zdaj bo verjento plaz kritik na besedo "zanemarjati" priznam da ne najdem tiste prave besede.
Moje osebno mnenje je pač. da otrok mora imeti kakšno fajn igračo in da se starši morajo kdaj pa kdaj malo z njim zaigrat, it na njegov nivo in biti njegov prijatelj, partner pri igri.
Podpiram tudi igro v času kuhanja, pospravljanja in tega, da otroci pomagajo in se zraven učijo, samo se pa zgrozim, ko pomislim na tiste, ki jih zaradi tega ali onega razloga dejansko baše čas in je najpogostejša beseda: pojdi stran, ne morem, ne utegnem, moram pospravljat, ne mi nasvinjat... ne v pesek, ker je potem umazano...

O času, ki je namenjen samo otroku pa sem mislila nekako tako, da se npr. en dan po kosilu igramo 15 min z barbikami, da se malo hrana poleže, potem pa gremo na vrt pogledat, kaj je zraslo, če je kaj za zalit, otrok pomaga...

Kolk pa ste z otrokom tisti, ki živite bolj na samem in otrok nima veliko stika z drugimi?
Npr. je v varstvu pri daljni sosedi, ki je sama in popoldan vidi samo očeta in mamo?

Preveč časa imam in naglas razmišljam...

Sem skoraj hotla popljuvat tole besedo zanemarjati. Meni se pa to ne zdi zanemarjanje, če otroka pustiš, da se tudi sam malo zaigra. In občasno mu tudi t.i. odrasli svet prav nič ne škodi. Mislim, da se telimi našimi otroki sodobni starši tako veliko ukvarjamo in toliko igrač imajo, da jim potem že do ničesar več ni. Kako smo pa mi gor zrasli? Pa se pol toliko niso ukvarjali z nami.
Sej kar si napisala lepo zveni. Za prebrat. Dejansko pa pride tudi kdaj trenutek, ko pa res nimam časa in ko moram res kaj pospravit. Žal je tako. In otrok se mora tega tudi navaditi, da ne more biti ves čas v centru pozornosti.
Midva se veliko ukvarjava s hčerko, ki je stara skoraj 20m. Jaz sem doma in sva praktično ves dan skupaj. Poleg tega, da veliko bereva knjigice, sestavljava puzzle idr. kar želi, hodi ves čas za mano in počne, kar delam jaz. Poskušam jo vključiti, pač na njen način. Če kuham, dam še njej kuhalnico in posodo in kuha. Če pospravljam, dam še njej krpo in briše mizo. Če je to vključevanje v odrasli svet, je samo pozitivno. Imava pa tudi čas samo za njene igračke in igro. Ko smo vzunaj, pa itak ves čas za njo skačem, ker je zelo radovedna in je treba vse pregledat.

Tako je tudi pri nas.