Doma sem z Goriške, kjer pa za moj poklic ni služb. Sem mikrobiologinja, prvič sem iskala službo eno leto. Ko pa sem dobila za določen čas službo, sem šele videla, kako porazno stanje je na mojem področju. No, pol sem šla na porodniško in čez en teden bom ponovno brezposelna.
Opravla sem že en razgovor za službo ( v Postojni, približno 45 km vožnje) -ni bil uspešen. Zdej me čaka naslednji razgovor- v Ljubljani, 100 km vožnje. In to je moj največji problem. Bljižje služb zame praktično ni. Ostane mi samo še, da zamenjam poklic. Ali pa, da se vozim.
Že mož se 2x tedensko vozi v Lj, jst pa ne vem, ali bom zmogla se eno uro vozit, pol pa še vsaj 8 ur delat v laboratoriju. Pa kako bi moje dete to sprejelo? Svoj poklic imam rada, zato bi rada ostala v njem. Na splošno pa je na Goriškem velika težava dobit zaposlitev z višjo izobrazbo (razen elektro inženirjev in podobno).
Zanima me, če je tu gor katera, ki se tudi vozi daleč v službo ? Kako vam uspe?

Jaz živim in delam v LJ. Živim v BTC-ju, v službo se vozim pa v Dravlje do Mercator centra, torej po obvoznici in še eni ulici cca. 5 km (10 minut).

Pa mi je še to včasih odveč...

Preseli se bližje službi.

Na zahodu je to ustaljena praksa, predvidevam, da bo prej ko slej tudi pri nas.

_____________________________

...vox populi...

Kaj pa v Italiji? Moji sorodniki so tudi iz tvojega konca in delajo v Italiji. Samo ne v laboratoriju.

Jaz pa grem v službo preko ceste, ni lepšega vam rečem. Na tem področju pa res imam srečo. Nič težav s parkiranjem, drenjanja na cesti,.... Sodelavke pridejo včasih v službo cele znervirane in tečne, ker se že dan začne s težavami.

_____________________________

ŽIVLJENJE JE LEPO, ČE GA ŽIVIŠ,.....

Do službe imam par km. Z avtom 5 min, s kolesom 10 min, peš pa ene 20 min.

Se pa trendi res spreminjajo, vedno več ljudi se vozi kar daleč v službo.


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

se kar navadiš, čeprav je težko. oba z možem se voziva iz ce - on v lj, jaz v mb, imava dva majhna otroka (1 in 3 leta, ki gresta vsak dan zjutraj ob 6.00 v vrtec). midva vstajava ob 5.00, otroka malo pred pol šesto. je naporno, ampak službe v ce ni, čeprav si jo iščem že več kot 4 leta.

Peš 10-12 min, 1 km

Tri leta živimo ponovno na Goriškem: v tem času je blo eno prosto delovno mesto za mikrobiologa-to sem takrat jst dobila. SE pa ne bomo selili, ker tukaj zidamo hišo. Z možem sva se zavestno odločila, ker je tukaj narava lepa, imamo vrt, sadovnjak,.... Nisva pa vedela, da bo tak problem z mojo službo. V tujini pa je navada (Amerika), da se brez problema vozijo velike razdalje v službo -samo so dosti boljše ceste ko pr nas. Najprej mi je bila misel o delu v LJ nesprejemljiva, ampak zdej spoznavam vedno več ljudi, ki se vsak dan vozijo gor. Kot mikrobiolog bi pr nas lahko bila predstavnica farmacevtskih firm: to pomeni, da bi pokrivala območje lohk tud od Kopra do Bovca. To se mi zdi zaenkrat slabša izbira.

Jaz sem se pet let vozila v Ljubljano (50 km). Saj sama vožnja ni tolk problem, ampak je pa iz dneva v dan več prometa, gužva na cesti, potem pa še kakšne slabe vremenske razmere, kot je sneg. Res je kar naporno. Imaš naporen dan v službi, pol pa še veš, da moraš biti eno uro še v avtu 100% skoncentriran... Sedaj imam službo 15 km stran od doma in je superca, še prometa ni toliko, tako da je čisto druga pesem. Sploh če imaš še družino doma - moraš pol kar računati, da boš od doma 11 ur, namesto 8 pa pol.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Jaz sem vozim v službo vsak dan cca. 60 km-oz od 45-55 minut(odvisno od prometa)! Zaradi kolektiva in dela  ki mi res odgovarja niti podrazno nebi menjala službe, čeprav mi vsi govorijo, da naj si bližje iščem, da bo lažje glede otrok...ampak jaz nočem, ker 1x sem že delala v bedni službi in sem bila ful nezadovoljna, tako da tukaj pa prav rada hodim v službo! Imam pa ful veliko sodelavcev ki so vozijo tudi tako daleč, pa lahko rečem, da se tega tako navadiš, da sploh ni noben problem! No meni je prioriteta ta da se v kolektivu počutim dobro, da rada hodim v službo, pe če tudi se moram zaradi tega voziti vsak dan  tako daleč!    

V prejšnji službi sem mela manj ko 10 minut vožnje od doma. A sem vseeno hodila precej izčrpana domov, ker je blo stanje v kolektivu obupno. Trenja so bila vsak dan hujša. Tudi zato sem se odločla iskat delo v Lj, ker je trg dela veliko večji.Pri nas pa je kar se tiče moje stroke ozek krog ljudi, ki se vsi med sabo poznajo in med njimi obstajajo trenja, ki vplivajo na vse zaposlene.

jaz imam 22 km, vozim se 29 minut v eno stran

Kaj vem, jaz bi raje sprejela delo kot predstavnica farmacevtskih družb. Poznam kar nekaj ljudi, ki se z Obale vozijo v Ljubljano, in vsem se to po nekaj letih kar precej pozna (videz, zdravje). Da ne omenjamo tega, da se redko vozijo po avtocesti, ker je to prevelik strošek.
Poznala pa sem tudi punco, ki je bila predstavnica za eno farmacevtsko podjetje, no, zdaj sem se spomnila še ene, in obema je šlo odlično. Ker je bila že sama pot del službe in ne samo sredstvo za doseg službe, imeli sta služben avto in povrnjene stroške benzina in avtoceste, v enem dnevu pa sta obdelali točno določen konec Slovenije. Seveda se sproti lahko ustaviš tudi po kakršnih koli osebnih opravkih.
Po moje je to veliko boljša izbira.

Na Italijo pozabi saj je še blokiran trg delovne sile.

Kaj pa kako poučevanje biologije, kemije na šolah?

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Jest ti bom pa tko rekla, če misliš, da boš zmogla vso to kilometrino, manj časa z otroki, potem sprejmi službo, ne glede na to, koliko je oddaljena od tvojega doma. Še vedno sem mnenja, bolje daleč in se imeti fajn in si zadovoljen kot pa beden kolektiv, zaradi katerega iz dneva v dan padaš bolj v depresijo.

mi živimo čist na obrobju LJ in do sinove šole imam 10 km vožnje z avtom, kar znese zjutraj cca. 15 minut (po obvoznici in potem proti centru) in ko sem imela še službo za Bežigradom se potrebovala od šole (blizu Murgel) do službe včasih tud 45 minut (ponavadi pa cca. 20-30min) - torej vsega skupaj cca. 45-60 minut za 15-16 km  
meni se sploh ne zdi problem vozit v LJ v službo, če je podjetje blizu obvoznice, hujš je, če je kje v centru in potem potrebuješ najmanj pol ure, da prideš do tja  

predlagam ti, da poskušiš in boš vidla kako ti bo zneslo - še vedno si lahko iščeš službo kje bližje doma

Hvala za vse vaše odgovore. Res ne vem kaj naredit. V Italiji je kriza na področju zaposlovanja, tako, da tudi tam ni kaj dosti možnosti za zaposlitev. Kar pa se tiče dela farmacevtskih zastopnikov, pa ne vem. Mam dve kolegici, ki že tri leta delata to, pa se nonstop pritožujeta, da mata tega dela čez glavo.

Jaz sem se tri leta vozila iz Novega mesta v Ljubljano, vsak dan 80 km v eno smer. Se navadiš. Ampak jaz sem si želela delati v Lj, tako da je bilo lažje.
Potem sem se pa preselila bližje.

Joj, mayflower, prav nič zavidljiv položaj...Moj partner se vozi v službo 120 km daleč, 50 km te poti je po avtocesti, nato pa po lokalnih cestah vse do Ribnice. V službo in iz nje se vozi v najboljšem času 1.30, pozimi pa...se je vozil v službo in iz službe tudi 2 uri in pol! Hvalabogu (ali pa sploh ne) ima 12 urni delavnik, tako da se mu vsaj nekako splača toliko časa voziti v službo, ampak zame in za  je pa težko, ko atija ni domov 15 ur in več. Da ne govorim o tem kako pride domov utrujen - bolj zaradi vožnje kot zaradi službe. Zaradi veliko sedenja v avtu (ker je policist, tudi v službi večinoma presedi v avtu) ga boli križ...Domov pride čisto izmozgan in dostikrat samo še pade na kavč ali v posteljo. Od svojega privatnega življenja nima nič, tudi midve z  imava bolj malo od njega...

Jz ti priporočam, da se izogneš službi tako daleč - poleg tega ti bodo pa še zaradi stroškov komplicirali in boš dobila povrnjeno minimalno. Časa za vožnjo ti bo šlo ogromno, utrujena boš,....V skrajnem primeru si v okolici poišči magari službo za katero je potrebna nižja izobrazba, zraven pa ves čas išči, pošiljaj prošnje,...ni hudič, da se tudi zate ne bo nekje nekaj našlo!

Jaz se vsak dan vozim 40 km v eno smer. Imam pa 9 urni delavnik. Pa sem se kar navadla. V bistvu sploh ni težav če ti je delo všeč. Jaz se raje vozim za dobro službo kot pa delam čez cesto nekaj kar mi ni všeč.
Moraš pa sama pri sebi ugotovit če si zmožna se vsak dan vozit.
Moj brat se vozi vsak dan 110 km. Pa se nikol ne pritožuje. Mu je služba všeč in ve da je v našem koncu take ni. Prevozne stroške ti pa itak povrnejo ne?
No vsaj zaenkrat. Men tudi teh ne ker sem preko študenta, sam se mi še zmeri zdi bolše v Lj. delat kot doma. Ker pri nas itak ni takih služb.
Če pa bi se kakšna pojavila pa bi z veseljem to kar delam sedaj delala kje bližje , itak.

Jaz imam srečo, ker imam 7 km do službe. Če se zaspim, sem v 10 minutah tam. Se hecam.

Moj mož pa vozi vsak dan iz Štajerske na Primorsko, čisto vsak dan, razen nedelje. In tako naredi 300 do 400 km dnevno. Mislim, da je od vožnje bolj utrujen, kot pa od dela samega. Ampak žal je tako, da služb ni na pretek in nimaš kaj dosti izbire.

Glede Amerike, kjer se vozijo zelo daleč v službo, je pa tako, da je tam boljša povezava z javnimi prevoznimi sredstvi in se jih veliko vozi v službo z vlaki in podzemno, kar je sigurno manj utrujajoče, saj lahko medtem počivaš, bereš, spiš...

Želim ti, da bi našla službo, v katero boš rada hodila. Nič ti ne koristi bližina delovnega mesta, če se tam počutiš slabo (govorim iz lastnih izkušenj).

Srečno!

No, zanimiv primer potem je tudi moj Kamikaza, ki se ga kot taksista smatra kot poklicnega voznika. Zdaj, ko je zasebnik, ima delovno mesto (avto-taksi) pred blokom (parkiran).  Ampak ker je na cesti vsak dan po 12 ur (razen enega dneva v tednu), naredi tudi on dnevno po cca. 300 km. Pri njemu ni problem 1-urna 100%-na koncentracija v avtu, ampak 12-urna! Povrhu tega, da mora 100%-no paziti nase in na avto, mora 100%-no paziti še na do 4 stranke-potnike v avtomobilu, saj odgovarja zanje. Taksi se namreč smatra kakor javni prevoz.
Si predstavljate, kakšen pride človek domov po 12-ih urah? Po 6-ih dnevih v tednu? Po cca. 25-ih dnevih v mesecu?