Razmišljam, da bi se še letos vpisala v tretjem roku na faks izredno (samoplačnik).
me podpira, v službi tudi. Hkrati si želiva . Faks je zahteven, ogromno vaj,
dnevno bi se vozila po  dop. službi okoli 80 km v eno smer, prihajala pozno domov.
Ne morem se znebiti slabega občutka, da bi bilo dete ( v kolikor ugledava ) prepuščeno drugim
( čeprav ljubečemu očku in starim staršem). Brala sem tudi, da faks zaračunava v primeru
ponavljanja izvajanje predmeta, kjer nisi opravil vseh obveznosti. Kako je s tem v primeru materinstva?
Nisem smrklja, ki ne ve, kaj bi sama s sabo, končan imam že en faks z odliko in v roku, tega se
lotevam zavoljo službe. Kako usklajujejte tiste v podobni situaciji?

Jaz sem se tega lotila, ko je imel  6 mesecev, vendar sem imela do faksa 10 z avtom, službo pa takšno, da sem si lahko prilagajala del.čas in še to ni bilo vsak dan.Seveda, ko se mi je končala porodniška, torej ko je imel 1 leto. Študirala pa sem izredno, tako da nisem imela obveznih vaj in prisotnosti na predavanjih.
Če bi imela redno službo, vsak dan 8h, vsakodnevne vaje na faksu- bi se tega lotila, dokler še ne bi imela otroka. Vse troje pa meni ne bi zneslo oz vem, da bi od vsega bila najmanj z otrokom.
Ker je pa meni prioriteta biti čimveč in čimbolj kvalitetno z majhnim otrokom (sploh dojenčkom), si tega ne bi mogla privoščit.
Kaj pa če malo prestaviš prihod novega bitja, se maksimalno angažiraš 2,3 leta, potem pa začneš delat tudi na otroku.. Takrat boš pri koncu obveznosti glede faksa in bo vse skupaj lažje.
Kakorkoli se boš že odločila, ti držim pesti, da ti uspe !

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 14.9.2008 13:32:26 >

_____________________________

ROŽICA

Odvisno kako dolgo bi tale tvoj faks trajal in kako močno si ga želiš. PO eni strani je daleč najboljše narediti faks, dokler imaš voljo za to, po drugi strani moraš vedeti, da kombinirati faks in družino ni zelo enostavna zadeva. Sama sem študirala ob delu in ti povem, da brez izdatne pomoči moje tašče, ob tem, da je moj ex otroka čuval zelo dostikrat brez pritoževanja sam, sploh ne bi šlo. POsledično je bilo ogromno dela nedokončanega doma, saj so mi bili otroci kljub vsemu na prvem mestu. Posledično, kljub temu, da moj ni imel od začetka nič proti, me je kao podpiral, smo bili vsi precej bolj živčni in z manj tolerance - računat moraš s tem, da nimaš časa niti živet normalno zraven. Naporno je. Ampak faks pa mam. Pri nas v slo. žal šteje samo faks, čeprav zaradi njega čisto nič boljše ne delam, niti prav nič več ne vem ali znam. Aja, pri meni je šlo zgolj za razliko med višjo in visoko šolo, ne glih za cela 4 leta. Če bi morala študirati pa 4 leta ali več, pa mi ni jasno, kako to skombinirat s familijo. Sploh sedaj, ko nimamo nobenih starih staršev na voljo za pomagat več.
Če pa imaš voljo, pa stare starše, pa se loti čim prej, dokler se ti še da. Mogoče bi jaz še malo počakala z otrokom, vsaj kako leto, če gre za dve leti faksa. Nekateri dobijo zalet, pogon pred rojstvom, pa na hitro končajo v prvem roku faks, ker imajo motiv. MOrda bo tudi s tabo tako.
Pa še eno butasto vprašanje: Zakaj pa rabiš dva faksa, a ta ki ga imaš ne ustreza? Ma jaz imam en tak čuden odnos do fakultet. Razočarana sem nad tem, kaj nudijo. Pa zelo upam, da bo enkrat vsaj ta del kaitalizma, ki plačuje po delu, ne po listkih končno prišel do nas. Nezaslišano je, da koga plačujejo samo po listku (ki pri nas pač ne pomeni nič, razen nekega brezsmiselnega piflanja na pamet nekih neustreznih in ničemur služečih reči, ki nimajo povezave z realnim lajfom, niso uporabne - vsaj jaz to tako vidim - žal).

Tudi meni so izdatno pomagali stari starši, brez njih, sigurno, ne bi šlo.

_____________________________

ROŽICA

Pri nas je situacija podobna s tem da je ati izredni študent,z zelo obremenjujočo službo in z zahtevnim delovnim mestom. Ima pa šolo v mestu tako da fijankanje sem ter tja odpade. Ker je izbral čisto specifično smer študija in je edini na tej smeri se s profesorji sam dogovarja za izpite in za snov, ki jo študira. Saj gre skozi ampak študij se mu vleče že par let. Prvi razlog je ta, da en semester traja 1leto+to da si mora sam organizirati študij. Imava 2 majhna otročka pa nekako gre. Bolj kot on potrebujem pomoč jaz, ker sem veliko sama.
Sicer ati ne doji in  s tem recimo ni težav.   Pri tebi bi znalo to biti problem, ker si mama.

Na tvojem mestu bi študij še malo odložila, za kakšno leto. Toliko da ste iz najhujše sile ven, da je otrok večji, lažje ga zaupaš komu kot malega dojenčka. Pa tale čas, ko je otrok čisto miceni je takooo lep in drgaocen, za študij pa imaš čas celo življenje. Tako bi naredila jaz. Pretehtaj in se odloči.
.

men že ob zahtevni službi ni več zneslo zraven študirat, tko z majhnim otrokom pa si sploh ne predstavljam. no eno leto je šlo brez problema, ker v službi ni blo neke sile, potem pa je ratalo ful naporno in za zadnje izpite sem šla po službi takoj domov in na predavanja al pa pisat seminarske, tko je trajal tri mesece, nisem šla niti v štacuno, skoraj nisem vidla frendov...tud fizično sem bla izmučena..pol se mi pa več ni dal tko živet in sem zamrznila faks.

trajal bi tri leta, prejšnji faks mi nič ne pomaga, čist druga smer, a hkrati podobna .

Kaj bi pa študirala? če ni skrivnost?