se cisto malo in konec bo porodniske....vem da je bilo o tem napisano verjetno ze marsikaj  a vseeno bi prosila za nekaj spodbude. konec maja grem v sluzbo in vsak dan me ze zvija v trebuhu in mi gre na jok. moje dete bo sicer v dobrih rokah pri nekom ki ji je skoraj tako blizu kot jaz in moj mož...pa vendar....midve se še vedno veliko dojiva...nekako tudi čez dan ne znam prekiniti....kako naj se pripravim.....zdi se mi da se bom kar zlomila........

Držim pesti. Ne vem, kako bo, najbrž težko...ampak pomisli na to, da je otrok v dobrih rokah...ti moraš pa tako ali tako malo med ljudi, ki nimajo veze s pokakanimi plenicami in prvimi koraki. Kajne?

ja, jaz bi se tudi s tem tolazila da je otrok v dobrih rokah... drugace pa mislim, da ti bo na zacetku res tezko, samo se bos pa tudi navadila in bo boljse. tak da drzim pesti, le pogumno.

Jaz sem čisto na istem. Službo nastopim čez deset dni in sem malo vesela pa veliko žalostna. Malo sem vesela, ker grem spet malo med ljudi, pa sodelavke bom spet videla, pa malo bomo kofetkale. Žalostna sem pa zaradi otročka, ker ga bom pogrešala. Ampak tako je življenje.

Nič ti nisem pomagala.


_____________________________

http://www.ednevnik.si/?w=Margareta

Če je otrok v dobrih rokah, te nima kaj skrbet. Upam, da se s sodelavci dobro razumeš - potem se veseli, da boste zopet skupaj delali, po službi pa bo toliko slajše snidenje z otrokom.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Jaz sem včeraj začela s službo. Sem se tudi malo bala, kako bo. Malega pazi moja mami skupaj s še nekaj drugimi otroki. Mali prav uživa,  sploh me ne pogreša. Ko pridem, samo pogleda, pa se že dalje zabava. To mi je zelo všeč, ker pomeni, da se ima fajn, da mu nič ne manjka.
Če bo tvoj otrok pri nekom, ki mu prav tako veliko pomeni, mislim, da ti ni potrebno skrbeti.
Je pa to velika sprememba predvsem za mamico. Po enem letu je treba spet zjutraj vstajat, pa it delat, namesto, da bi se lepo po sončku sprehajale.
Kar se pa dojenja tiče, smo pri nas nehali dojit postopoma, tako da sem en teden pred odhodom v službo dojila le še enkrat na dan, pa še to ne vsak dan. Med prazniki smo bili od doma tako da se je veliko dogajalo, pa ni bilo časa, da bi se mali spomnil, da rabi joško. Tako da ni bilo problem nehati.
Mislim, da je dobro če ne dojiš več, ko gre otrok v varstvo, ker se bo lažje navadil.

LP

hvala punce...zlate ste......ja bo treba v boj z omejitvijo dojenja....potem pa vse lepo počasi...naj povem da imam  super službo kljub vsemu pa je navezanost na tole bitjece ki sem ga tako zelo čakala močno in še enkrat močno, ampak kot vsem bo tudi meni ratalo a ne

hvala in čim več lepih trenutkov

Po taprvi porodniški,sem šla ful težko v službo.Po tadrugi,pa že malo lažje.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Prvič sem hotla it delat že pri 9m, je bila ravno jesen. Zdaj pa.... hm bi kar šla takoj. Nekako mi ne paše biti doma. Tko vsaj za par ur na dan bi šla.

Glede varstva in pogrešanja otroka in to..... pač tako je, treba je it delat in prej k se sprjazneš s tem lažji ti je.