Upoštevaj Ginin nasvet, pa bodo hitro nehali pametovat.
Saj, pri nas je bilo isto, ko sem 1. rodila. Vseskozi mi je tašča govorila, da ona več ve, ker je 2 otroka "gor spravla". Ko sem pa 3. rodila, pa je rajekar šla
Saj sem si tudi jaz sprva jemala k srcu in se sekirala, moj ji je govoril, da  bo že vedel, kaj je bolje, ona pa svoje. Pol sva pačč uporabila način - nekako v tem smislu, kot ti je napisala Gina, pa ni več pametovala. Pri nas je bilo to, da ona je le govorila, kupla pa ni. Je rekla, da bo kupla vnukoma sandale, da jih naj midva ne kupujeva, pa je že pol poletja bilo mimo, in sem jih raje sama kupla. Pol je bila pa užaljena, a sem ji rekla, da ne morem čakat ali jih bo kupila ali ne, ker jih potrebujeta.  In je rekla, da bo potem skibucke kupla. Pa jih zopet ni. Naslednjo jesen pa je moj rekel: skibuckov pa ne kupuj, ker so jima prav še oni, ko si jih lani kupila. Je kar skapirala, tisto leto kupla skibucke, pa nič več obljubljala in preveč pametovala. Pa sva ji midva pokazala


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Če ste fizično ločeni od staršev - na svoje, ne zgoraj v isti hiši, ko te vsake 5 minut lahko hodijo buz , potem je zadeva enostavana: ignoriraš in delaš po svoje. Tiste parkrat ko imaš z njimi srečanje mal dol požreš, ko imaš dost jim pa kaj nazaj poveš, malo za šalo malo zares, da na koncu sploh ne vejo al si resno mislila al jih mal zaje .

Če ste pa v isti bajti, je pa zadeva lahko mal bolj komplicirana. Nasveta nimam konkretnega, ker jaz sem uni prvi primer. En cajt sem premišljevala, pa mlela, pa se sekirala, nato pa hvala bogu ugotovila, kako je treba. In verjameš ali ne, tudi ta stari so se popravili, ko so videli, da se ne sekerim za njihove izjave.

samo en konkreten primer: tudi moja draga tašča je kupila hojico, čeprav sva večkrat povedala, da je ne želiva imeti in da je ne rabimo. še preden jo je prinesla v stanovanje, jih je slišala od svojega sina, da se tako nismo zmenili in da lahko kar nese nazaj. sicer jo je skor na rit vrglo, ampak mislim, da jo je takrat vsaj glede nakupa večjih stvari izučilo (pred tem smo se že skregali, ker si je vbila v glavo in na lastno pest kupila posteljco z vsem pripadajočim (beri: jogi, kovter in povšter, posteljnina, rjuhe, 2 VETRČKA!!!), ne da bi sploh vprašala, kaj že imamo, 2 meseca po rojstvu otroka!!  sedaj ima dovoljenje za neomejeno nakupovanje igrač, ampak samo za njeno stanovanje. k nam brez predhodnega dogovora NE SME nositi daril ali igrač. posledica: otrok ima pri njej več igrač kot doma, ampak me ne gane.

glede teh nakupov in tudi vsega ostalega: povejta lepo vsak svojim (problematičnim) staršem, da sta VIDVA starša, da so oni svojo priložnost za vzgojo otrok že porabili in jih magari prosita, da vama dovolijo biti starši. dopoverdat jim je treba, da so oni sedaj STARI STARŠI in da se naj tako tudi obnašajo. njihov otrok je in bo vedno ostal njihov otrok, ampak sedaj ima svojega otroka, za katerega prav tako kot so oni, skrbi po svojih najboljših močeh, in sedaj so v prvi vrsti ti otroci STARŠI in nič več otroci.
je pa to precej boleč proces, odhajanje od doma in če že otrokom to sorazmerno dobro uspe, ima  večina staršev večje težave. ne pravijo zaman, da je največja stvar, ki jo lahko starši dajo otroku, miren odhod od doma, da ga ne vlečejo nazaj v svojo družino in mu ne otežkočajo postavljanja na svoje noge.


_____________________________

na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"

Ah ne, brezveze se je prepirati in diskutirati ter jih prepričevati. Ker bi to sigurno vodilo v zamere, pa prepire. Ljudje imamo pač različna mnenja in če je vsaka stran prepričana v svoj prav, je kakršnokoli argumentiranje ipd. nesmiselno. Takšni so, spremenila jih ne bosta. Jasno povejta svoje mnenje, oni naj povedo svojega, ki ga vidva dobrohotno poslušajta, naredila bosta pa itaq po svoje, pa če se bodo po trepalnicah metali. Ne izgubljaj živcev in energije za takšne stvari, ker smo si ljudje pač različni in tega ne moreš spremeniti. Lahko samo sprejmeš dejstvo, da imajo drugačno mišljenje. Ko se boš s tem sprijaznila, se tudi ne boš več obremenjevala. 

_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Nisem brala postov po tvoji objavi,ker me malo baše cajt!Rada bi ti samo rekla,da je vajin otrok vajino vodilo in da se ne oziraj prav na nikogar.Če sledita razvoju vajinega otroka,vama bo sam nakazal kaj je zanj prav in kaj ne.
Prisluhni svojemu otroku in srcu!

  Lepi besedi dodajta element, ki tukaj manjka - to je vztrajanje. Ne, ni se potrebno kregat, povzdigovat glasu, nič od tega. Lahko ostaneš miren in čisto vljuden, pa vseeno vztrajaš pri svojem. Vidva primarno skrbita za otroka in če sta vidva presodila, da hojice ne rabi, potem jo ne rabi, pa če vama jih kupijo deset. Se pač za vsako zahvališ in jo prodaš ali pa podariš nekomu, ki jo ima namen uporabljat. Samo tako jim bo nekoč "potegnilo".

Važno, da še tvoj mož ne drži z njimi. Pa povejta jim, da sta odrasla, če še ne vesta.

tu gori se jezite, ker vaši otroci dobijo preveč vsega od babic.
Moja zgodba pa je taka, da najini otroci od njegovih ne dobijo nič, razen za rojstni dan glih neko malenkost, pa od botrce nič.  Tašča stalno, ko jima kaj kupim, pa naj bo oblačilo ali bilo kaj pravi, da mata preveč vsega. 
Moja zgodba pa gre v drugo skrajnost. Saj ne mislim zdaj, da bi mogla dajat ne vem kake velike stvari, ampak tolko, da otrok nekaj dobi od babice. Me razumete?

Razumemo, samo, anonimna je hotela nekaj drugega povedat, ne to,  da otrok non stop nekaj dobiva.

Popkovino je treba prerezat. To gre pa enostavno, al pa ne. Sam treba je to nardit. To je zadnja stopnička k odraslosti.