Punce mene pa nekaj zanima, imela sem en pregled v bolnišnici in seveda to poleg porodnih sob..na koncu hodnika..

Pa slišim grozljivo kričanje, kot da ne vem kaj počnejo osebi notri.Pa to ni prvič, sem že slišala eno s popadki, in je bilo podobno.

In zdaj me zanima,  ker sem tik pred porodom...kaj je to res tako grozljiva bolečina??? A se da to kako omiliti, a dihanje nič ne pomaga???

Moj je kar vrata zaprl, sva se skoraj tresla poleg.

To so popadki tik pred porodom oz. zadnji popadki, ki so res boleči, ostali popadki so 1/2 manj boleči.
Sploh pa ni grozno.

Naj te ne bo strah, vsak prenaša bolečino drugače.

Ni tok hudo. Ene kričijo ker jim to pomaga, pa tud zadržat se glih ne moreš takrat. Je pa bolj slišat hudo. Se ni treba nč ustrašit. Če je šlo not, gre tut ven, tko al drgač . Hecam se!

Brez strahu pa pogumno!!!

LP

vsak pač drugače prenaša bolečino in se to tudi pri vsakem drugače pokaže. ene kričijo, druge, sopihajo, tretje vzdihujejo, četrte s(m)o tiho. mene je v bistvu to kričanje tudi najbolj prestrašilo. jaz npr nisem mogla iz sebe spravit niti glasu, sem vse sile preusmerila v pritiskanje in premagovanje bolečine. ne boj se, ni tako hudo kot se sliši;)

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

pri meni je bilo tako hudo kot je bilo slišat

_____________________________

NE, ne grem več rodit....JASNO!?

Ro-la, držim pesti, da bo v drugo bolje;)

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ja, je že tako, ne moreš se premagati, ker v tistem trenutku si nekje daleč, daleč proč, sploh ne v porodni in sploh ne misliš na to, da te kdo sliši. Jaz sem kar povzdignila glas, ko me je babica z roko odprla iz 5 cm na 9 cm v eni minuti. To so bile svinjske bolečine. Potem pa sem se zadrla še na koncu, ko sem morala pritiskati, čeprav sem se v tistem trenutku spomnila, da so nam v materinski šoli rekli, naj je spuščamo glasu,ker bomo drugi dan brez glasu, pa si nisem mogla pomagati. Je taka sila, da se kar sam od sebe zadereš.

Mi je bilo pa najbolj hecno to, ko sem imela še blage popadke in sva z dragim šetala po njihovi dnevni sobi in gledala TV, pa sva slišala eno, ki se je tako naglas drla: Joj, joj, joj, jooooooj, joooooooooooooooooooooooojjjjjj!, in seveda sva se smejala, ker jo je bilo tako smešno poslušati. No, ni minilo 5 ur, ko sem tudi jaz tako kričala, samo bolj divje.

Jaz sem bila tiho kot miš. Sem pa slišala dve porodnici poleg sebe,ki sta najprej spuščali živalske krike naslednji trenutek pa se je zaslišal otroški jokec in " ...moja mala miška!" Tako da se s tem ne obremenjuj, pomembna si ti in dojenček, da ga spraviš čimprej ven. Če nekomu pomaga, da kriči naj kriči . Meni ni bilo potrebno, jaz sem zaprla oči in predihovala. Pri meni je palilo tako.

Ne sekiraj se, ker ZARES pozabiš, ko vidiš otroak, to ni finta!

V prvo sem bila čisto tiho, ker je bila babca skoz ob meni in je lepo vodila moj porod in je bila zadnja faza  čisto prijetna. V drugo pa babce ni bilo in ko je moj dragi šel po njo, mi je blo tolk grozen, ker je tamala ven silila pa nikogar ni bilo, da sem tud vreščala. Mi je pa res pomagalo, se mi je pa zelo zasmilila tista nosečnica, ki je imela v bližini CTG.

LP

Jaz nisem čutila nobene potrebe po kričanju, sploh pa so se mi zdeli popadki kako uro pred porodom veliko hujši in boleči od zadnje faze poroda.
Vsak porod je drugačen in vsaka porodnica drugače prenaša in doživlja bolečino. V sosednji porodni je tudi ena kričala,pa mi ni šlo v glavo, kako ji to lahko pomaga (meni se je zdelo nepotrebno izgublčjanje energije, njej je pa verjetno pomagalo, drugače bi verjetno nehala...)

Ja, slišala si tiste zadnje popadke, kateri so res boleči. Če ti bo lažje, zakriči. V porodni sobi pa se itak ne obremenjuješ s tem, ali te kdo sliši. Jaz sem 3x rodila (če ne bi bilo za preživet, ne bi šlaveč kot 1x ), pa sem tudi dala glas od sebe.  Pri prvem porodu - mi je moj povedal, da sem bila kar glasna.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

z epiduralno ni treba ne dihat ne kričat :)

jaz nisem kričala, ker sem imela epiduralno.Ko sem  morala pritiskati, pa nisem niti pisnila, ker sem zadrževala sapo da sem lahko  iztisnila ven.

Je pa kričala ena polg mene in je moj ata, zunaj na hodniku, mislil da jaz tako kričim in mu je postalo slabo tako da je šel ven iz porodnišnice na zrak

Jaz sem samo mižala in predihavala popadke.Na koncu pa malo stokala,v stilu - au,boli,boli...uf,slabo mi bo.....au au au... ....vse dokaj tiho in,ko sem pritiskala sem mižala in držala sapo,še na misel mi ni prišlo kričanje,ker bi mi pobralo moč za vdih in potisk!Z  sva bila na koncu mnenja,da sem bila preveč pridna,da bi mogla malo bolj teatralno poskrbet za vzdušje....itak sem bila edina,ki je takrat rojevala in praktično niso imele posla z mano.
Sem pa v naslednjih dnevih poslušala veliko kričanja iz porodne,kar čez dva hodnika se je čulo....in s "cimro" sva se parkrat kar nasmejali.....
nekaterim pač to POMAGA...in prav je tako.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

Odvisno od posameznice in od poroda do poroda.
Jaz sem kričala na ves glas že eno uro po prihodu, odprta pa nisem bila še niti štiri cm.
Jaz sem pol ure potem, ko mi je odtekla voda, imela popadke najprej na par minut, potem pa na minuto in to tako boleče, da ni besed, s katerimi bi jih opisala. Bi me manj bolelo, če bi mi vse štiri okončine trgali stran.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, grozno je to poslušat, jaz sem bila od vsega tega vsa posrana. Bila pa sem v porodni več ali manaj od ponedeljka zjutraj do srede popoldne, ko so mi končno naredili CR. Po moje od vsega strahu ob poslušanju vsega tega kričanja, ki se je meni zdelo, kot da je od nekoga, ki je tik pred smrtjo, sploh ne bi bila sposobna rodit, tudi če bi se normalano odpirala. Mogoče se pa tudi zaradi strahu nisem, čisto možno. Pa moram reči, da me do prihoda v porodno in do tega kričanja ni bilo niti malo strah poroda.

Jaz kričala nisem, sem pa ene dvakrat zarjula ko lev  Verjetno me je cela bolnica slišala, ob dveh ponoč. Ampak si res ne moreš pomagat. Ne vem, kako bi blo, če bi rojevala par ur. No, če bi, sem imela itak naročeno epiduralno. Tako je šlo pa tako hitro, da ni bila ne smiselna ne potrebna.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

prvič sem bila preveč zmatrana in zaspana, ni bilo več moči

drugič mi pa ni blo treba niti pisnit, niti potisnit

sem pa v 22.tednu prve nosečnosti preležala v predporodni cel teden in poslušala kričanje, tuljenje, zmerjanje (uf kaj ene povejo svojim dedcem takrat ), klicanje na pomoč (ene se spomnim, da se je drla "mami, mami, mami" )

Ne anonimna, ne da je tolk grozna bolečina, meni je bila še bolj grozna - nobeno kričanje ne more tega izrazit, noben zobar ni za primerjat. Ne, nisem kričala, razen čisto pri zadnjem potisku sem mogoče malo vsakič, ampak imelo me pa je, da bi se drla in tulila, ker je bilo živalsko. Vsakič. Ampka..tudi pozabila sem na bolečino vsakič in do naslednjič se nisem odločila za EA. Še zadnjič se nisem odločila za EA in sem se potem sebi zdela totalna krava, da si nisem omilila bolečin. Ne, ne boli malo, boljše da se pripraviš, da boli fejst fejst fejst. Boli pa točno tako kot med menstro, samo da je močnejše in da ne neha in ne neha in traja tisti krč celo minuto, potem pa praktično nič časa vmes za spočit se. No, ampak mogoče boš pa med tistimi 20 ali 30%, ki jih ne boli, ena moja frendica je par mesecev nazaj rekla, da jo ni nič bolelo, da kaj smo ji to zaene nesmisle govorili. Torej obstaja možnost, da te ne bo bolelo. Jaz ti vseen svetujem EA, kot bom tudi moji hčeri. Ker tam pa ni vprašanje ali boli ali ne, tam te NE boli.

Jaz sem tudi ene dvakrat zakričala, pa mi je babica prijazno namignila, naj vso bolečino spreminjam raje v potisk, ne krik. Najprej je nisem ubogala, pol pa vendar. Do konca poroda sem potem bila "raje" tiho in potiskala in res je bilo bistveno bolje. Nisem se več koncentrirala na to, kako me boli, ampak na to, kako bom poštekala popadek, preden pride, se pripravila in potiiiiiiskala ko norc. Ker edino s potiskanjem omiliš bolečino, ne s kričanjem. 

Jaz pa po pravici povem da se sploh ne spomnim Moj je rekel da sem, jaz pa pojma nimam. Je pa res da enim "vriskanje" pomaga drugim pa prav nič. Če mi je ali ni pa se ne spomnim, ker je bil kar dolg in naporen porod.

Se je pa tudi meni zgodilo dan pred porodom da sem v porodni ležala z tabletom v riti ko so mi mehčali maternični vrat in je ena prišla tja popolnoma histerična da ji je odtekla voda in ni in ni nehala vpit in jokat. Vseh pet ur kolikor sem ležala na postelji sem jo poslušala ko je klicala mamo, pa moža pa vse svetnike ki jih jaz še poznam ne, na koncu je od stresa in skrbi še bruhat začela....ko sem vsa prestrašena vprašala sestro če je to normalno je rekla da ni in da je ta ženska že prišla vsa iz sebe ko se popadki še začeli niso dobro in da to naredi takšen strah. Punco so nato po 5 urah odpeljali na CR ker so videli da se tapravi popadki še začeli niso ona pa je bila že totalno fuč in nebi zmogla potiskanja.

Ti se osredotoči le na to da boš poslušala babco kaj ti bo rekla in čim manj strahu. Boli kot boli ene bolj druge manj.....ampak s tem se ne obremenjuj raje misli na otročka ki ga boš stisnila potem k sebi.

< Sporočilo je popravil CIPRESA -- 4.3.2006 15:09:48 >

_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

jaz sem na koncu poroda, po nasvetu babice , kricala...in je res bilo lazje... sem bila pa po eni strani vesela, da ni bilo nikogar od bliznjih zraven poroda, ker me je imelo, da bi ze babico poslala nekam (no, pa je nisem)... 

_____________________________

Mami, pika moja!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]