Sem zelo razočarajna. Mož se mi je zlagal malenkost in hkrati obtožil da mu ne zaupam.
vem da jaz hitro ponorim za vse kar se mi ne zdi prav, ma tudi to ni opravičilo

malo pretiravaš. Razlika je med belo lažjo in pravo prevaro - veliko lažjo. Vsakdo kdaj priredi resnico

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Jaz ne prenesen nikakršne laži. Ne bele, ne črne, ne sive, ne kodrlajsaste...nobene. Sicer pa mislim, da če ni pripravljen povedati kakšne malenkosti in se raje zlaže, potem bi ob malo večji zadevi še prekleto premislil ali povedati ali ne. Sicer pa laž VEDNO pride na dan. Če ne takoj pa kdaj kasneje, pride pa vedno. Je pa tudi tako, da kdor vedno laže, se bolj zverzira v prikrivanju resnice, kot tisti ki se zlaže redko. Ampak konec koncev kot sem rekla, slej ko prej se vse izve.

Se podpišem.

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.

Tudi jaz se pod to podpišem.Laži ne trpim ne male ne velike.

Res? A sodelavki, ko ima novo frizuro, pa se vam je prejšna zdela boljša, rečete, da ima slabo frizuro? Pa če imate novo krilo in moža vprašete, če vam pristoji, res mislite, da bo rekel ne?   Ali pa da bo rekel, danes si skuhala eno popolnoma zanič in slabo kosilo. Prijatelji vas povabijo v novoopremljeno stanovaje. Oprema vam ni všeč, jim boste rekli, da so brez okusa? In kako bi sprejeli prijatelja, ki bi vam to rekel? A ni bolj važno, da se tisti, ki v takem stanovanju živi, dobro počuti tam, neglede na to, kar si mislimo?
Take zadeve so majhne laži, ki ohranjajo lepe odnose, ker bi z resnico delali probleme zaradi malenkosti, ki tega niso vredne.

Meni se bolj pomembno zdi, o čem se kdo laže in s kakšnim namenom, ker hoče zaščititi sebe ali tistega, kateremu se laže.

Vem da se mi je mož zlagal da nebi bilo spet kreganje, ker ve da se s tem ne strinjam (neka mogoče nekomu nepomembna stvar), vendar me vseeno boli
ker si želim da med nama nebi bilo laži.

tmms, glej, če nočeš laži, potem ga moraš pač poslušat, pa res poslušat in morata vse skupaj predebatirat, vsak izpostavi svoje argumente,... važno je, da se oba čutita sprejeta. Če ima en občutek nesprejetosti ali napadenosti, potem so laži tukaj, ker je lažje nekaj majhnega se zlagati, kot en teden preživljat  kreganje, metanje tistega kakoli že je, pod nos, ignoranco,... in upati, da laž ne pride na plano. Gre se za to, da se oba pokažeta za zreli osebi, ki sta se sposobna poslušat in sprejemat želje in potrebe drugega. Torej tudi če sem jaz proti nečemu, se mi ne zdi smiselno,... pa mojemu dragemu zelo veliko pomeni in ga bo tisto osrečilo, na koncu prevaga njegova, ker če je on srečen, sem tudi jaz. In obratno. Če pa se meni nekaj resnično ne zdi smisleno, potem pač on pozabi na svoje želje ali pa najdeš eno tretjo pot. Saj je težko to, večno iskanje kompromisov in neke srednje poti, ampak drugače ne gre.

Verjetno gre tukaj za nekaj takega kot je: on bi nekaj kupil, tebi pa se to ne zdi smiselno?

< Sporočilo je popravil Ankica -- 27.3.2008 8:52:35 >

tmms ... prav imaš, opravičilo res ni ... je pa verjetno vzrok za njegovo majhno laž ...

S tem pa se dobesedno ne strinjam  in lahko mirne duše rečem da ne maram,če mi nekdo piha na dušo in pravi kak je to lepo v resnici pa misli čisto drugače.Raje imam resnico,pa tudi,če je boleča.
Primer.
Pred 2 letoma sem si moje dolge lase postrigla čist na kratko(fru fru frizura)in pobarvala na živo rdečo.Nekomu bi ta frizura pristajala,meni ni,kar mi jepovedal tudi mož in vsi ostali .Zaradi tega nisem bila užaljena,ker so povedali resnico,da mi je prejšna frizura bolj pristajala.Užaljena bi bila,če bi mi vsi zatrjevali,da sem "fenomenalna",zadaj pa bi slišala graje.To bi me brez primere veliko bolj razžalostilo.Sem namreč človek,ki vedno pove vse naravnost(ne na nesramen način),nikoli nikogar ne opravljam za hrbtom(češ glej kakšno pohištvo ima uni tamle).In moram rečt,da zaradi tega dobro vozim tako v službi kot tudi doma.Tudi otroka vzgajam v tem,da ima laž kratke noge in lahko rečem,da v šoli na govorilni uri nikoli ni bilo kakšnih večjih presenečenj,ker sta me o  vsem kar sta storila narobe takoj obvestila(pa je bilo kar nekaj takih stvari,ki jima niso ravno v čast).Tako,da še vedno vztrajam na  pregovoru:"Vsaka rit pride enkrat na sekret".Malo grdo,je pa resnično.

Nevica, lih pravi primer si dala . A veš, jaz sem tudi načeloma proti majhnim in velikim lažem, ampak včasih pa se mi zdi bolje nekaj drugega rečt, ker bo za sogovornika tako dobro. Meni tudi mož pove direkt, če mu moja frizura ni všeč, pa se za to ne sekiram, če sem jaz zadovoljna.
Imam pa prijateljico, ki je grozno obsedena s svojim videzom in vse kar dela, dela zato in tako, da bo všeč drugim. Pa si je enkrat končno šla narediti frizuro, ki je bila njej všeč. Ni ji lih najbolj pasala, grozna pa tudi ni bila videt, je pa bila z njo zelo zadovoljna. Dobro se je počutila. In sem ji rekla, da izgleda super, čeprav bi ji kakšna druga frizura bolj pasala. Ampak sem ji zanalašč rekla, da je videti odlično, ravno zato, ker je prvič v življenju naredila nekaj, kar je sama hotela in tako kot je hotela. Če bi ji jaz v tistem trenutku povedala kaj si res mislim, potem bi še isti dan tekla nazaj h frizerki, naj ji naredi tako frizuro, kot jaz mislim . Ja, ima samozavest na psu. Je pa dober človek in mislim, da sem s tisto majhno lažjo naredila veliko boljše kot pa če bi ji povedala resnico. Pa tudi okoli nisem potem razglašala, da je sfalila s to frizuro . Bila sem vesela zanjo, da je končno nekaj naredila tako, kot si je sama želela.

In nenazadnje: otrokom pravimo zgodbice okoli Božička. Ga ni, a ne? Pa se jim vseeno lažemo, ker imajo zato res lepo, pravljično otroštvo in tudi ko pride resnica na dan, ni to nič hudega.

< Sporočilo je popravil Ankica -- 27.3.2008 9:58:12 >

Ja res je,da otrokom"lažemo" okrog pravljičnih junakov ampak s tem jim polepšamo njihovo otroštvo.S temi "lažmi" jih ne prizadenemo .V končni fazi,kaj pa če božiček res obstaja ?
Glede vsega ostalega pa...Imam krog prijateljev,ki so enako neposredni kot jaz,si vedno povemo kaj kdo misli in s čim se ne strinja.....Ravno zato so to moji prijatelji,ker vem da mi dobro hočejo,čeprav včasih nismo enakega mnenja.In ravno zato so moji prijatelji,ravno zato,ker mi včasih mož reče, da sem "nemogoča" ga imam rada in spoštujem njegovo mnenje,ravno zato,ker mi kolegica reče "kar si si dans navlekla na sebe pa ti ne paše"....in še bi lahk naštevala.Nisem zamerljiv človek,če je neka opomba rečena dobronamerno.Druga pesem pa je,če te nekdo namerno žali in ponižuje.V takem primeru pa se moje potrpljenje in dobronamerno mišljenje spremeni.Takrat "udarim"(brez slabe vesti) nazaj.
Lahko rečem,da se možu v teh 15 letih nisem nikol lagala.V začetku je bilo kar naporno,da se me je privadil ,da mu povem vse brez dlake na jeziku,sedaj pa pravi,da je to moja najboljša lastnost,ker je tudi sam podoben karakter in se zaradi tega štekava.
Smo pa ljudje različni in kakor si rekla,da tvoja prijateljica kritike ne bi prenesla,je mogoče res bolje,da jo pustiš v lažni veri.Kaj pa vem......kot sem že rekla ljudje smo si pač različni.

v tem grmu teži zajec....vsak naj proba malo popustit ...pa on ne bo več lagal ti pa ne 'norela'

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Se popolnoma strinjam.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

So velike in drobne laži in včasih je bolje, da se malo zlažeš, sploh, če poznaš reakcijo nekoga, če poveš resnico. SE pravi, sem enakih misli kot Ankica, mislim pa, da itak noben ne prenese velikih laži.

Jaz mojeg vprašam, kakšno rit imam, pa mi vedno odgovori, da mi je že tisočkrat povedal, da mi ne bo odgovoril na to, ker če bo rekel, da je dobra, bom rekla, da laže, če bo rekel, da je grda, bom pa užaljena, zato še zdaj ne vem, kakšna je moja rit .

Lahko je debela, lahko je suha - važno je, da mu je seksi. To lahko vedno reče.

Kaj pa to da ko sem rekla ali mi laže ali je res, je bila prva reakcija napad:
Sej mi nič ne zaupaš! V bistvu pa je res lagal čeprav malenkost. 

Postavil se je v bran, tako da ti je skušal vzbuditi slabo vest, ker jo je imel on sam.

A je moj mož tvoj mož

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

 

Saj veš tisto da je napad najboljša odbramba. Vsaj eni tako mislijo. Moralno pa ni ...

Točno to

Kaj, a si se že poročila, jaz še ne .

Možno je pa vse, saj veš, zdaj je to popularno

hm....so ti že predhodnice povedale, da gre za obrambo. ampak, če je stvar res malenkost, ne vem zakaj je to potem taki big deal....on ti prikrije resnico oz. recimo temu se zlaže, zato ker točno ve kakšna bo tvoja reakcija

primer:
ti bi rada mela nnove čevlje, pa se tvoj ne strinja, ker nimata denarja ali pa so predragi ali pa maš že itaq dosti čevljev doma...ti si jih kupiš in mu pač ne poveš (ponavadi dedci itaq ne vejo koliko šuhov in kakšne vse imamo)....in vseeno recimo pogrunta, da si si jih kupila. pa bi ti rekel: zakaj mi lažeš??

kaj bi bila tvoja reakcija?

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

v bistvu je nepredmetno razpravljat, če ne vemo za kakšno malo laž gre ...