Živjo!

Rabim pomoč, ker tako ne morem več naprej. Z možem sva poročena 6 let in živiva pri njegovih starših  (imava svoje stanovanje), ki pa nama ne dajo dihati. Da sem še bolj natančna je problem v možu, ki ne more pretrgati popkovino od svojih starših in jih vedno postavlja na prvo mesto. Imava dva majhna otroka 7 in 5 leta in tretjega na poti, sem v osmem mesecu. Že leta in leta se kregava zaradi njegovih staršev, ker enostavno jaz ne dosežem ničesar, on pa me pošilja vse povsod v k... v pizd....itd., kadar koli mu omenim starše...Kar stari rečejo to je zakon. . Vem da imam hormone našponane do konca, ampak jaz moram nekaj ukrenit, ker bom drugače pristala na psihijatriji. Kaj naj naredim?????  Prosim pomagajte mi, ker mi po poču film.....

Hvala

Kaj pa bi ti naredila? Spremeniti ga ne moreš, praviš, torej ti preostane samo še, da greš. ALi gresta oba, seveda, če se bo odlepil od mamice.

Povej mu da resno misliš in da naj se odloči. Ali ti in otroci ali njegovi starši. Saj je prav da jih spoštuje in vse sam žena in otroci naj bi mu bili na prvem mestu. Če mu niste se je pa za zamislit kakšen "moški" je to in če si ti predstavljaš celo življenje ob takem moškem. 

...postavi ga pred dejstvo...

Ali se odselite (daleč stran) od njegovih staršev in zaživite po svoje,

ali pa se ločiš, vzameš otroke in se odseliš daleč stran od njegovih staršev in sama z otroci živiš v miru.


Srečno!!!

Se opravičujem, ampak po moški logiki (določeni moški, da ne bo pomote), so žena in otroci na zadnjem mestu.....no ja, govorim iz lastnih izkušenj. Sicer pa vse skupaj izgleda takole:

(jaz),  (sinko), (partner).
Sorry, mal heca more bit......

Predlagam da partnerja postaviš pred dejstvo, da si ti tista, s katero je, spi, ima otroke, načrtuje prihodnost.....zato bi moral s teboj ravnati kot se spodobi,če pa mu kaj ni všeč, pa mu daj dekico, pa naj gre spat k svoji mamici in atiju....ti pa poskrbi za svoje sončke.....


lp.

_____________________________

Ne samo miške, tudi maček pleše, ko mačke ni doma...

Če je možno, pojdite na svoje. Ampak verjetno ga boš težko prepričala v le-to, ker je tako navezan na svoje starše. Verjamem, da ti mora bit hudo, če se tako obnaša. Poskušaj zakon rešit z vašim skupnim odhodom, če pa pač ne bo, mu pokaži, da si zmožna tudi sama živet, brez njega in pojdi stran, čeprav verjamem, da ti bo ob treh otrocih na začetku težko.

Ločitev ni rešitev. Rešitev je selitev ali prilagoditev.

Ne vem, zakaj tako pomembnih reči ljudje ne rešujejo prej, ne pa šele potem, ko je na svetu že toliko nedolžnih angelčkov. Gotovo je bilo vse to videti in čutiti že prej.

Kakorkoli, ali odidete kot družina drugam ali pa dobiš bolj trdo kožo .... drugega ne vidim.

Kajti ločitev bo prinesla pa druge probleme, kup problemov - seveda je pa včasih dobro, da ga postaviš pred dejstvo - če seveda že prej razmisliš, ali imaš z otroci kam iti in če ga dejansko želiš zapustiti ....

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

Se strinjam s Sito:Ne vem, zakaj tako pomembnih reči ljudje ne rešujejo prej, ne pa šele potem, ko je na svetu že toliko nedolžnih angelčkov. Gotovo je bilo vse to videti in čutiti že prej.

Jaz pa mislim, da ce si pred sedmimi leti ali se vec zdrzala zraven in se vedela kaksna je situacija, da bos tudi zdaj, le da si pac trenutno malo obcutljiva zaradi hormonov. Sama presodi kako ti je blo v teh sedmih letih in ce bos tako naprej lahko zivela. Ampak pomisli na kompletno situacijo, ne samo na trenutno. Ker ce si sedem let takole zdrzala, potem bos mogoce tudi v bodoce.. Mogoce. Ce pa mislis da ne, potem pac pocakaj, da se ti hormoni malo umirijo, se parkrat razmisli kaj in kako in se potem odloci. Ce pa sploh ne zdrzis vec, potem pac predlagaj partnerju selitev. Ce mu pomenite vec kot starsi, potem bo ze moral it z vami.

ja, moja mami je zdržala takole situacijo ... je dobila trdo kožo, prepirov je bilo vse manj... ampak jest pravim, da takih žensk je res zelooo malo..  no, moj oče se je prvič res postavil proti svoji grozljivo avtoritativni mami po 30 letih zakona z mojo mami - slava mu!! še sedaj mu pravi, da je faca da je uspel, ker taki starši so res groza od ljudi :(( ...
jaz že nisem taka, da bi to prenašala in sem možu to dala vedt že preden sva se poročila - še sedaj ima težavo kaj reči proti staršem, se obrniti proti njim (so blazno nastopaški in se vtikajo na hinavski in nizek način v našo družino), ampak mu uspe, ker mu jaz in najina družina pomenimo več - na koncu se vedno postavi za NAS... je pa res, da je pri nas to lažje, ker ne živimo skupaj...

in tako mora bit tudi pri vas... če tega do sedaj nisi mogla dovolj resno, odločno povedati, potem to naredi SEDAJ.. nikoli ni prepozno!! ne pa mislit na ločitev, ker sem prepričana, da se z možem globoko ljubita - saj ne more biti drugače, če imata 3 sončke .... lahko pa mu zagroziš s selitvijo na svoje z otroci (če to finančno zmoreš) in vas bo on potem obiskoval - ne mu pa omenjat ločitve, ker to jih res pogreje...še posebej, če si v bistvu ločitve ne želiš...
držim pesti!!!

_____________________________

Svet je lep!!

ne vedno, draga moja, včasih najprej teče med in mleko, potem pa tega nekak v momemtu zmanjka....

In ne, ne strinjam se s tem, da mora dobiti trdo kožo....zakaj le, da se vse na k.....in p......odbije od nje....?

Dajte no, bodite resne.....kaj pa spoštovanje.....?

Odseli se ali sama z otroci ali kot družina.
Jaz sem mojemu v podobnem primeru, razlika je v tem, da je moj točno vedel kje je njegovo mesto in da sva bila brez otrok, rekla samo: jaz grem, če greš z mano super, če ne, pa tudi vredu.



_____________________________

...vox populi...

Ja res je grozno, če človek tega ne doživi, ne more verjeti kakšen vpliv naredijo starši, vse bi moralo biti, tako kot oni rečejo. Jas sem bila leta v čisto isti situaciji, kot ti. Zelo hudo je za njega, ker se mora prilagajat na obe strani, na stran staršev, da jim ustreže in na tvojo stran, še težje je pa zate, ker stresa tisto jezo na tebe. Vem zelo hudo je to.

Kaj narediti?

Težko ti karkoli svetujem, ker sem bila v takšni situaciji nisem najdla izhoda, samo prepiranje, pa prepiranje.

Iti proč, kot je ena napisala, kam pa naj gre, dva otroka, pa še noseča?
Reševati probleme prej.
Kako jih boš reševal prej, takšni ljudje šele potem pokažejo zobe.
Da povem, sedaj živiva sama, ker sta oba starša umrla in imava tri otroke.

Tudi jaz živim v isti hiši kot moževi starši, ampak v popolnoma drugačni situaciji, dajo nama mir in zasebnost in se v nič ne vtikujejo. Pa je njihova bajta, čeprav imava svoje gospodinjstvo.

Ti pa ne priporočam ločitev, bi pa bilo morda dobro, da se odseliš, popokaš otroke in ga postaviš pred dejsvo, ali naj pride za vami ali pa sledi ločitev in postaviš nek rok, do kdaj se mora odločiti. Če ne bo prišel za vami....drek pa tak dec.

Nekaj podobnega je bilo pri nas, seveda smo živeli v njegovem stanovanju - no za na hitro povem: na koncu je izbral mamico in ne mene ali oba otroka.

Toliko o popkovini in močnim vplivom njegove mame in močni so bili po finančni plati. Seveda ni lepšega kot da nimaš nobenih obveznosti, finance pa kar pritekajo non stop, tisto pa že sfuraš, ko imaš otroka vsake 14 dni recimo za vikend.

ha ha ha, tako je to.

obcutek dobis, da si se porocila z mozem in njegovo familijo fuj
popkovine pa 99% ne bos prerezala
lahko pa pocakas, da njegovi starsi nekoc odidejo na tisti svet...samo da ne vem kaj se bo njemu zgodilo.......mogoce boste pa takrat ugotovili da ste cisto odtujena familija
predlagam da nekaj noci prespis....

Mene zanima samo to, zakaj sta se ob takšni kulturi medsebojnega pogovora in življenja odločila še za enega otroka

Ob takšnih izrazih bi ga tudi jaz poslala nekam, čez prva vrata ven. Ali pa šla sama. Res ne razumem nikogar, ki kar prenaša takšna zmerjanja.

Draga Anonimna

Še vedno držim pesti zate, ker ti je ziher že dobro uspelo zafurat življenje sama s tvojima dvema.

Sem ti hotla samo povedat za primer podobnih "bogatih" staršev: sinu sta obljubila novega kabrioleta za ločitev, sine se je seveda ločil, sedaj pa imajo nov problem... nikakor se ne morejo rešiti novih in novih prenočevalk in plehpi

to je šele hec

o možganskem IQju na ravni sobne temperature pa kdaj drugič.....

O, pa ja. Napisat in govorit je easy. Ni vse črno ali belo. Zadaj kup stvari, ki ne veš kako bi uredil, da bi bilo za večino. In potem je ponavadi mamica tista, za katero je najmanj dobrega.

Žalostno je to, da ni Spoštovanja do tebe kot osebo, kot prvo. Tvojega mnenja, tvojih čustev ne spoštuje in priznava. Mene najblj to prizadane. Moškim je treba vse napisat (še vejice), narisat- ne delajo jim "klikerji" za občutek, morš ga ruknat da vidi oz aktvno ukrepat da spregleda. Hudo in žalostno. Medtem ko se ti predajaš otrokom, pa še noseča, on nekako živi v "svoji" deželici. M... jim j.... naj spregledajo. Kaj bi bilo če bi ženske bile tako flegma in vse na easy jemale- otroc bi bili na ulici, .....

  Želim, ti odkritega pogovora. Sama poskusi ugotoviti, s čim ga boš najbolj zadela (pa ne z valerjem-sprva ne). Ukrepaj nekaj vmesnega. Pojdi z otroki domačim, tvojim, ne vem poskusi se zaupat kateremu bližnjemu s kom govori tudi on. Morda mu bo drug lahko "odpru oči".

                Želim ti vse dobro.

Ne prebavljam moške, ki dajo svoje seme in za "pridelek" potem ne čutijo odgovornosti. Jow....me to razpali!

Ne ločitev, temveč selitev. Še prej pa pamet v roke.

Ne razumem, zakaj z možem, s katerim se ne razumeta ravno dobro in je Mamim Sin z veliko začetnico pričakujeta sedaj še tretjega otroka?? Kdo je bil za, mama ali vidva?

Enostavno ne razumem situacije.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

In o čem se kregata?