Pozdravljene.

Želela bi slišati še vaše mnenje. Vzgojena sem bila v krščanski veri, vendar danes ko sem odrasla nisem verna, ne hodim v cerkev, skratko vse skupaj mi ne pomeni nič. Moj mož ni bil vzgojen v nobenih veri, tudi poročena sva samo civilno, vendar nama to zadostuje, imava se rada in se spoštujeva in ljubiva.
No, problem nastane, ker sva se odločila, da najine punčke ne bova krstila, ker nama to nič ne pomeni in otroka ne mislila pripisati nobeni veri proti njegovi volji. KO bo dovolja stara, pa je odločitev itak njena

Problem je moja mama; ona sicer ni nek verski fanatik, daleč od tega, ampak ko sem jih povedala za najino odločitev je totalno pop .
Njej se zdi prav, da mora biti otrok vsaj krščen; njeni razlogi: ker je to lepo in se spodobi . Nikakor ji nisem mogla dopovedat, da je to najina osebna (intimna) odločitev in da ne bom dala krstit otoroka samo zato, da bom ugodila njej in žlahti, ki komaj čaka, da bodo imeli razlog več, da se bodo lahko na moj račun gostili v kakšni gostilni.

Skratka, nikakor ji ne gre v glavo.

A ima morda še katera kakšen pameten nasvet, kaj ji naj rečem, da ji malce razbistrim njeno razmišljanje, ker tavam v temi; nočen se kregat z njo, ker drugače se super razumeva in je res faca.

Aja, pa še to; skrbi jo to, kaj si bodo soorodniki misli, da me ni dobro vzgojila itpd. itd.


Hvala,

Se opravičujem za anonimnost; nekateri tu gor bi me mogoče celo lahko spoznali.

Mogoce bi pomagalo, da ji malo razlozis glede krsta. Krst pomeni, da sprejmes Jezusa Kristusa, kot edinega odresenika in s tem nauk krscanske vere. V Bibliji je Janez Krstnik krsceval odrasle ljudi, ljudi, ki so se zavestno odlocili, da je Kristus njihov mesija. Jaz nisem krstila otroka ravno iz teh razlogov. Poleg tega se mi ne zdi, da je moj otrok spocet z grehom, s krstom bi naj namrec bil opran izvirnega greha. Pa nekateri trdijo, da ce otrok ni krscen in potem umre, da potem ne pride v nebesa. Bibilja pa trdi, da bomo sojeni po svojih dejanjih. Lahko si 100x krscen, pa ce ne zivis krscanskega zivljena po vseh naukih, ti ne bo noben krst pomagal..

Krst RKC je pridobivanje vernikov. Ko si krscen namrec postanes del RKC. Iztopis tezko. Marsikomu tudi s pisno izjavo ni uspelo..

_____________________________

Gospa sem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pri nas je tut tako da js nisem vzgojena v nobeni veri, mož ima vse zakramente do poroke, ki je bla samo civilna! on tudi ne hodi v cerkev in nič. takrat je hodil, ker je moral! in tako je pri večini ljudi, kdo pa zares veruje je pa zelo vprašljivo in krst tega ne prinese! in to se meni zdi prav brezveze, da potem ljudje še svoje otroke v cerkev in k verouku tišijo kar se jim ponavadi samo upira. kar sebe se spomnite kako radi ste hodili tja, ko pa še razumeli niste zakaj se gre! sploh se mi pa ne zdi krst osebna in svobodna odločitev staršev, sorodnikov ali sosedov ampak osebna pravica oz želja vsakega posameznika. js sem mnenja da bi se vsak človek moral sam odločit za vero ko spozna vse in jih razume, tako da se lahko zavestno odloči v kaj gre. in naj se pol takrat pač krsti v krščansko al pa kero drugo če mu tako paše. js sem se odločila da se ne bom v nobeno, ker v nobeni nisem našla tistega kar sem iskala, več al mn sem vidla samo drek ki ga vere oz še bolje verske institucije povzročajo! človek lahko veruje in je duhovno bitje brez da se mora prisilno vključevat v neke institucije, ki samo izkoriščajo!
ja moja tašča je verna in na to najino odločitev ni niti muksnila , tut na najino odločitev o samo civilni poroki ni imela pripomb. vem pa da jo je od notri žrlo ampak če bi kaj rekla bi ji kratko malo povedala naj se zase briga in da mi je malo mar kaj si drugi mislijo o nas!

Moj  je krščen, to je vse, jaz pa ne, ker je bil ati takrat v partiji. Pa mi nič ne fali.
Najin otrok zagotovo ne bo krščen, to sem že vnaprej povedala moji mamic, da ne bi bilo kasneje kakšnih nesporazumov. Z moje strani je bila s tem debata zaključena. 
Pa se lahko vsi na glavo postavijo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sem v podobni situaciji. Nisem vernica (konkretno - ne verjamem v Boga, sploh). Tudi krščena nisem bila nikoli in opravila nisem ničesar cerkvenega: ne obhajila, ne birme. Kamikazina družina sicer je krščanska (verujejo v Boga) in tudi so vsi krščeni, s Kamikazo vred, vendar nihče ne živi krščanskega življenja (beri: ne hodijo v cerkev). Vsa njihova povezava z Bogom je samo verovanje vanj in nekaj verskih ikon po stanovanju (križ, rožni venec,...).
Jaz Jana nisem krstila. Nama z bivšim možem ni bilo v interesu, ker tudi on ni bil veren (čeprav je imel opravljeno vso cerkveno birokracijo - na željo staršev). Zdaj pa, ko se je rodil Robi, tašča želi, da ga s Kamikazo krstiva. Iz enakih razlogov, kakor so zgoraj omenjeni - ker to pač mora biti, ker se spodobi, ker je treba Boga spoštovati,... Jaz tega nikakor ne razumem. Čemu otroku vse to (in nam stroški, seveda), če pa otrok ne bo rasel v veri? Rasel bo sicer v vzgoji z nekaterimi krščanskimi načeli (ne laži, ne kradi itd.), ampak za to ne potrebuje krsta in cerkve.
In tudi od naju pričakujejo cerkeveno poroko (poleg civilne), ker "drugačna poroka sploh ni veljavna". Zaobljubiti se morava eden drugemu pred Bogom, ne pred državo. Bolj, ko jim govorim, da če se bova, se bova zaobljubila samo eden drugemu in nikomur več, bolj oni vztrajajo, da potem je pa bolje, da se sploh ne poročiva, kakor pa, da se poročiva samo civilno.
In zato smo sedaj tako, kakor smo - nekrščeni in neporočeni.

Pa jaz res ne razumem, zakaj toliko sekirancij v zvezi s krstom in zahtevami sorodnikov.

Za krst otroka se odločijo starši. Pika. Pika. Pika. Tri pike.

Zakaj se za to odločijo oziroma se ne, je pa bolj debatabilno. In tudi nobenega problema ni, če se starša med sabo strinjata glede krsta. Potem je to zid, ki naj se ga ne bi dalo prebit. Res se mi pa zdi problematično, če se starša ne strinjata.

Še moja izkušnja. Pri nama je popolnoma enako - jaz z vsemi zakramenti, mož nič, poročena samo civilno. Imava tri otroke, ki jih nisva dala krstit kot dojenčke, ker je obveljala moževa, da naj se sami odločijo za to, ko in če bodo to hoteli. Problem se je pojavil, ko smo se iz mesta preselili na podeželje. Tu je pa drugače - vsi otroci so hodili k verouku in moji dve starejši (takrat 4. in 1. razred) sta hoteli tudi. Z župnikom sva se dogovorila, da lahko hodita, krst in ostalo bomo naredili naknadno. Z možem je bilo malo hude krvi, češ da jaz otroka silim k temu (meni je popolnoma vseeno, če hodita ali ne), vendar STA SE OTROKA ODLOČILA SAMA. K verouku sta hodili dve leti, potem pa je mlajša začela hodit v 3. razred, ko se gre k prvemu obhajilu. ŽUpnik je ponovno izpostavil problem, ker nista krščeni, brez tega se pa ne da k obhajilu. Po družinskem pogovoru s hčerkama, ali si to želita, smo jeseni opravili krst (poleg njiju dveh smo dali krstit še najmlajšo hčerko). v mesecu maju pa sta šli obe k prvemu obhajilu (7/9 in 3/9 razred). Dejansko sva z možem dala otrokom priložnost, da se sami odločita in mislim, da je to prav. Glede okolice pa takole - vedno so razni komentarji in vedno bodo. Pa kaj??

Če sta se vidva tako odločila, naj pri tem ostane, mama se bo pa že morala s tem sprijazniti, ali pa če se ne.

Menim, da so minili tisti časi, ko so otroke na veliko dajali krstit. Mi smo sicer vsi krščeni, tudi Alajaža sva krstila. Mogoče ravno zaradi tradicije, navade ali pa kaj jaz vem kaj.

Tisti, ki ne hodi v cerkev (jaz osebno mogoče 2-krat na leto) pa tudi ne pomeni, da ne zna krščansko živet.

Marsikdo, ki ima vse zakramente in ful veruje v Boga in vsak dan hodi v cerkev, pravzaprav ne ve, kaj je krščansko življenje in ga tudi ne živi kot takega (obrekujejo, privoščijo samo slabo, so nevoščljivi, grebatorski). To zame ni kristijan.

Osebno pa nimam nič proti takim, ki verujejo v Boga in hodijo v cerkev.

Tehnofil. Kdo pride v nebesa je res Bozja stvar. Itak nebes ni, vsaj v Bibliji ne. V Bibliji pise, da bodo pravicni vstali ob drugem Kristusovem prihodu. Pekel je pa itak poganskega izvora (ga ni?!?)..

Ko si krscen, si uradno tudi clan RKC-ja. In ko RKC rabi denar od drzave, ta denar opravicuje na podlagi toliko in toliko vernikov, cerpav so bili mogoce samo krsceni in so bili takrat zadnjic v cerkvi. ZATO je krst pridobivanje clankov RKC organizacije. Narobe sem se izrazila.

Krst je res neizbrisno znamenje. Kdor bi bi zelel izbrisati krst bi ga tezko. Morda pa kdo vec noce pripadati doloceni instituciji. Zato se zeli iz nje "izpisati". Zato, da ne bodo na njegov racun izkoriscali drzave in se marsikaj.

Ce sem nekoga brcnila v tazadnjo in se res v srcu, globoko spokorila, mi bo oprosceno. Tudi morilec lahko vecno zivi, ce se tik pred smrtjo res iskreno spokori. Ampak ce je iskreno ve samo Bog.

Iz RKC je vcasih zelo tezko izstopiti. Sem ze za vsaj dva primera slisala, ki sta imela s tem probleme.

Pa da ne bo pomote.. Sem verna.

_____________________________

Gospa sem.

Kaj naj ti rečem....zadeva je res na dlani. Zakaj bi ti morala karkoli razlagat svoji mami. Odraslim ljudem bi menda moralo biti jasno, da lahko vplivajo in odgovarjajo samo na svoja dejanja. Sanjati o tem, da bodo drugi (pa četudi njihovi otroci) delali po njihovih željah, pa je zelo iluzorno. Ne glede na to kako se njej in ostali žlahti to zdi krasno dejanje, se bosta o krstu vedno odločala le vidva ali pa kasneje vajin otrok. Pika.
Vse skupaj je ravno tako, kot da rekel, da ima tvoja mama najraje ržen kruh in tudi od tebe pričakuje da ga imaš rada. Pa četudi tebi ni všeč. Ti imaš rada belega, ampak ni važno. Se boš že navadila na črnega, da na družinskem pikniku ne boš stradala.
Da ne boš mislila, moja situacija je identična s tvojo. Le da meni zameri babica. IN moj odgovor na njeno nerganje - jaz in moj partner (ja, še poročena nisva, še ta udarec) delava vse samo z razlogom. Zaenkrat za krst ni nobenih razlogov. Še najmanj pa ta, najbolj bedni: "zato,ker se spodobi, ker vsi tako delajo".

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Krst je odločitev staršev. Neglede kaj drugi rečejo in mislijo. saj sta vidva tista, ki bi otroka potem  morala vzgajati v veri, ampak ker vidva nista verna tud otrok nebi bil versko  vzgojen in zato so  krst in ostali zakramenti  čisto brez pomena.