Pozdravljena Sonjasunny! Evo pa sta že dva na isti dan. Tvoj Matiček in naša Lana. Kje pa si ti rodila? Moja punčarca je prikričala na svet v Postojnski porodnišnici, osem dni čez rok.
Vidim, da na tem forumu prevladujejo
, ki so tipično po fantovsko, že v najbolj rosnih letih čisto nori na motorizacijo
. Lana pa se, čisto tipično po dekliško, najraje igra z medvedki, punčkami, kuhinjo; pa še čisto netipično: zelo rada ima kocke (mogoče celo najraje). Ko jih začne prekladati, je kot da je ni. Čisto se zatopi v igro in po svoje zraven nekaj komentira.
Ojej, Polona, a kar po tleh se malo meče? Kaj me še čaka
! Lana ima manijo, ko meče stvari ob tla. Recimo, če ji nekaj ne dam ali ne dovolim, bo prvo stvar, ki doseže vrgla na tla in potem črta v drugo sobo. In ko jo potem kličem naj pride pobrat, seveda nič ne sliši. Pa grem ponjo, pripeljem do vržene stvari, lepo rečem, da naj pobere in da nazaj. Lana stvar pobere in jo da nazaj in s tem je zadeva zaključena. Kaj pa vem, če to kaj koristi??
No pa pustimo trmo zaenkrat pri strani. Tema je sicer brez dna, ampak...
A veste, da se Lana sploh ne boji konj
!?! Pri sosedovih so pred leti nabavili konja, zaradi hčerke, ki je paraplegik že od rojstva (zdaj ima 13 let), kot en način terapije. Kar se je izkazala kot super naložba, kajti Katja (tako je punčki ime) uživa na jahanjih, poleg tega pa si krepi in mehča mišice in lahko na konju vzdrži tudi celo uro in ji nič. Katja je drugače na vozičku, premika se lahko le po kolenih, tako da se dobesedno premeče nekam in delno gibljivo ima le eno roko, tako da ti lahko da roko ali nekoga poboža npr.Lano. V glavnem, imajo še dve mlajši punčki in potem se jim pidruži še Lana in imajo šolo jahanja. Naša mala kavbojka sedi na konju ko stara in se trdno drži za glavič sedla. Pa nič se ne boji, ko se vse tako guga in ko konj prhne. In ko jo damo dol, kriči, da pa hoče še. Verjetno bo tati res moral menjati motor za konja, če bo šlo tako naprej
.
Hej punce, a ste morda že probale barvat s prstnimi barvami? Baje se dobijo take, ki grejo z vodo in milom stran. Nekaj malega sem že gledala, pa nisem še zasledila, priznam pa da se nisem še orengi poglobila v to varianto. Malo že mislim na zimo, ko bomo več časa preživeli notri, pa bo treba stvari razgibat, da naši piški ne bo dolgčas, kadar ravno ne bomo na sankah.
Ojej, ko se pa glih o prihodnosti, a že kaj mislite na drugi rojstni dan, ki ga bodo naši malčki kmalu imeli? A boste kaj zabave delale? Torta, baloni, majhni prijatelčki, darila,... Če bo vreme, bomo malo popiknikali zadaj na piknik platzu pri nas, prijatelji z otroci in mi ter veliiika torta. Za darilo od naju bodo pa verjetno kakšni zimski čevlji in še kakšna malenkost.
_____________________________
Bila sem topel veter svetlozelenih poljan
in kot žrebe brez vajeti ujeto v sončen dan.
(Saša Vegri)