Obe sta super, obe se isto trudita in obema 100% zaupam. Dedijema prav tako

_____________________________

Izberi si luno za cilj in tudi če boš zgrešil, boš še vedno pristal med zvezdami

moji so super, od moža pa živa katastrofa - ni traga ni glasa

odlični. obe.

Moja pokojna mama je bila v osnovi čisto OK. Za oba otroka je vedno prinesla toliko, kolikor se je dalo. Odkar sem se ločila in odselila, je bila tudi vedno pripravljena paziti na otroka in celo pomagati v gospodinjstvu. Ampak zaradi preteklosti in njenega partnerja ji pač nisem zaupala. Oba sta preveč pila, bila sta histerična in neodgovorna. Zato ona mojih otrok ni nikoli čuvala sama niti za pet minut.
Očeta nimam.
Mama od bivšega moža je kronični alkoholik in njen mož tudi. Otroku ni nikoli ničesar prinesla in nikoli ga ni obiskovala. Če že, potem sem jaz prišla k njej. Edinič, ko je bila pripravljena paziti na otroka, je zraven hotela še, da ji to plačam in to toliko, da bi imela alkohola za cel teden. Verjetno je jasno, da tega nisem naredila.
Oče od bivšega moža je pokojni.
Starša od Kamikaze sta pa super. Vedno nosita darila, vedno pazita na otroke, obiskujemo se obojestransko. Tašča sicer ni najbolj navdušena nad mojim gospodinjenjem, tast pa ne nad tem, da se nočem poorčiti s Kamikazo, ampak do otrok sta pa super. Med njima ne delata razlik, čeprav eden ni dejansko njun vnuk.

pozabi in se ne sekiraj.

pri nas je situacija obratna - moja tašča je biser, mami pa . približno tako kot ti opisuješ za taščo, je moja mami

in ja, seveda si želim, da bi bilo vsaj malo drugače, ampak sem hvaležna partnerju ker iz tega ne dela velikega slona, ampak jo sprejema takšno kakršna je - važno, da ji jaz nisem podobna

_____________________________

iz malega zraste veliko

Sorodnike si ne moraš sam izbirati. Zato se nehaj sekirat in pozabi na njegove. Vso energijo porabi na svojih starših, ki sta super.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Veš kaj, poglej iz tega stališča: Če se boš fejst sekirala ali pa če se ne boš nič - bo situacija enaka. Za kaj se boš torej odločila?  
Spremenit ljudi na silo ne moreš, torej je boljše, da stvar vzameš realno. Taki so. Ni pravično, ampak kaj češ, tko je. Amen.

Pri nas sta ena babica in en dedek umrla. Ena babica in en dedek sta pa daaleč in bolana. Potem sta tu še bivši tast in tašča, ki sta pa zdaj vsaj neškodljiva postala, ker sploh tašča otroke pogreša in ne rovari več proti meni. Posledično je otrokoma tam prav fajn, pa tudi midve se čist razumeva. Samo so tam redko - pač se vidijo 2x na mesec, kolikor sta otroka pri očetu - če se vidijo, če ne gredo kam okoli.

nona in babi sta zakon. Nardile bi vse za mojadva mulca.

dedi je tud fajn, tamala ga tko obrača okol da je joj.

škoda sam da tadruzga dedija ni več..... ta bi se šele pustu obračat....

hvala vsem za odgovore. pa saj imate prav. če ji ni do vnukov se pač ne bom silila. Sta pa zato moja mama in oče dobesedno zaljubljena v oba otročka.

To pa je še najpomembnejše, kajne?

moja starša sta the best (čeprav mami rada pametuje , dedi pa je itak zakon samo ga čez poletje ni doma )
tašče ni več, se je odločila za svojo pot, tast pa je svojstven tip, ni iz testa dedkov, bi rekla. Pa dobro, je blizu, obstaja.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Ne sekiraj se. Sprejmi situacijo takšno kot je.
Pri nas je še slabše. Pa sem se sprijaznila, kaj čmo
Moja tašča je sicer dobra dušca, ampak je starejša in vedno kaj bolana, tako da ji pridemo vnuka in vnukinje samo pokazat, da vejo kdo je babi.
Moja mami je pa itak čist posebne sorte. Globoko v politiki in biznisu in sploh ne ve, da vnuki in vnukinje sploh obstajajo. Prišli smo tako daleč, da se nismo videli že več kot leto dni pa čeprav smo narazen komaj nekaj kilometrou .
Tako sva sama za vse in sploh nič nam ne manjka

_____________________________

Lp

**Kdor hoče, najde pot. Kdor noče, najde izgovor.**

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Luka ima krasne babice, pa dedke tudi!

_____________________________

...na koncu bo vse dobro...če ni dobro, potem še ni konec...

Njegovi so zakon. Pr mojih je pa samo moj oče, moja mama se ne ozira dosti na mojo hčerko ker me ne more komandirat pri vzgoji in pri mojih pravil, kot to lahko počne pri sestrinih otrocih.



_____________________________

Love is in di er.

Moja mami je super, se velik boljš razumeva zdaj, ko je babica, 2xmesec pride na obisk, vedno kaj prinese za tamalo pa kako čokolado za naju z dragim, tud likala mi je, ko sem rodila, pa iz štacune mi je parkrat prinesla, skratka super.

Babi št. 2 pa vsem veselo kokodaka okrog, da je babi, ampak pomoči pa od nje nobene, vsakič skače po tamali s čikom v drugi roki, mene kr odriva, če ji jo hočem vzet iz rok, vrešči okrog tamale, skos mi pametuje od dojenja do oblek do oblike štumfov... enkrat mi je naredila golaž, ko sem imela polno hišo delavcev in sva bli obe s tamalo bolni in mi ga zaračunala... skratka kot bi ušla iz kake slabe nadaljevanke 

naši "babici" mata pa ena pa druga svoje "finte". otroke imata sicer radi, ampak nista zanesljivi. pri men niti pod razno ne pride v obzir, da bi moji miški ostali delj časa sami z njima. sploh z taščo, ki je že večkrat "ogrozila" otroka, čeprav nenamerno. ma naj se ide solit, jest ji mojih princesk ne dam za pazit, pa pika.

Do tamalga sta obe ok. Mene pa bi tašča tako ali tako najraje videla mrtvo (hladno).

Čustva so obojestranska.

Se tolažim s tem, da sem se poročila samo z možem ono vse ostalo pa je
prif  zraven.

Kaj čmo.

Jaz pa moram priznat, da sem glede "babic" rojena pod srečno zvezdo. Moja starša malega obožujeta. Domov k mojim gremo vsak vikend in takrat si tudi midva z možem malo odpočijeva, greva ven v kino, na kakšno večerjo, varstvo pa z največjim veseljem prevzame moja mama (moj oče ji malo pomaga ), ki malega dobro pozna in ga je že kot 2-mesečnega drobižeka ujčkala po hodniku, ko je imel krče.... Ni je stvari, ki je moja dva ne bi naredila za malega. No, tu in tam ju le moram spomniti, da mali rabi meje in da mu ne smeta vsega pustit in potem je vse ok. Smo šli tudi skupaj na morje letos in bilo je super.

Moja tašča in tast sta tudi super. Malega vidita 1x na teden za nekaj ur, ko gremo na obisk. Malega imata tudi zelo rada, ga rada cartata, se igrata, ampak  ga ne poznata tako dobro kot moji starši, kar je razumljivo, ker z njim preživita občutno manj časa. Tašča je sicer malo žalostna, ker na malega ne more popazit (ima težave s hrbtenico), ampak je bila prej še bolj, ko ga ni mogla nosit, tak da je zdaj že super, ker mali hodi, pa gresta počasi skupaj...
Tudi jaz se z njima zelo dobro razumem, vsak teden smo tam na kosilu in s taščo imava velikokrat "ženske" pogovore...

Ni kaj, jaz se res ne morem pritoževat.

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.

Moja mama bi za svojega vnučka umrla. Noro zaljubljena je vanj. Pa tudi za nas bi storila vse. Zdaj ko smo bili na dopustu, mi je kar tak v nulo spucala celo bajto, pa zlikala par mesecev nezlikane stvari.....poplačala račune. Skratka takšno babico in mamo lahko iščeš z lupo

Od dragema mama: ja, tudi fenomenalna. Že od rojstva svojega vnuka sploh ni poklicala, da vpraša, kako je z njim.

Ja, "babice". Točno to. Sem kar jezna. Pri moji mami se kar čudim, da smo mi trije ... pač, tko kot smo. Je lani spomladi moja mati čuvala otroka, pa je cel dan jokal kot dež. Ni kaj, je mogla pasijanso na računalniku igrat. Otrok, ki pa še ni hodil, se je pa na tleh jokal.
Pri tašči vsaj jokajo ne. Jih pa totalno ... hm ... "znervira". Ne vem no, ampak vedno se ji zdi, da mora biti vse priklopljeno na 220, da se mora kar naprej dogajat na maksimumu. Vedno ji prigovarjam, da lahko tudi rišeta ali bereta knjigo, ne pa da je otrok čist razštelam in poskakuje še pol ure po njenem odhodu. Sem pa ji hvaležna, da si je vsaj takrat vzela nekaj časa za vnuka, ko je bila res kriza z varstvom in da pusti svojega, moža in 20letnika malo sama.