DAAAN. Zanima me sledeče...
A so vaši možje/partnerji/fantje močno navezani na svoje mame? Moj ni niti malo, oziroma kar je nujno...pa itak se ne vidita dosti, ker živi tašča 150 km stran (juhuhu)... A vam to kdaj povzroča težave?
lpZ

< Sporočilo je popravil ZARA -- 25.7.2006 13:31:37 >

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ja, moj je fuul mamin sinko. PA ne tako, da bi bil že bolestno....pač res jo ima fuul rad in bognedaj reči kako čeznjo.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

no ja, zadnje čase malo manj, ker je skapiru, kar mu že en lap čas pravim - da nima vseh papirjev. ampak po mojem še vedno preveč.

Ja, moj tudi zelo. Občasno preveč. Pa ga kar ona na hladno postavi.
Mene ne moti toliko, zato ker je v redu ženska in ker midve v glavnem drživa skupaj.

Hvalabogu, ne!! Je pa ona zelo navezana nanj in ne more niti žarnice menjat brez njega. Vendar jo hitro postavi na hladno

ni sile, toliko kot jaz na svojo, no mogoče mal bolj. Itak da zanj najbolje kuha njegova mami ampak ni problema. Edin ona je mogoč mal bl nanj, in če kdaj izrazi kakšno željo v pričo mene in nje, če jaz kr hitr ne nardim vstane pa to nardi ona-recimo sok pri kosilu-kadar jemo skupaj. Če je pa treba ga pa znama obe tud okregat . Se kr fajn zastopimo, živimo skup-vsak svoje gospodinjstvo in je super. tako da nben ni brez napak, ampak vseeno lahko svojo taščo kr pohvalim.

uh, ja a sedaj je že minilo. Na začetku najinega zakona in dokler sva še živela pri njej je bilo pa zelo hudo. Je namreč sinko edinko in to še nezakonski. Tako, da se je celo življenje le okrog njega vrtela, ga stregla, cartala in mu ukazovala. Skratka lastila si ga je.No in potem sem se pojavila jaz in ga ukradla . Še zdaj mi ni tega popolnoma odpustila. Sem mogla možu postavit ultimat ali ona ali pa jaz in otroci. Je preprečevala namreč obnovo hiše in lastno kuhinjo pa seveda potem tudi selitev. Je dolgo odlašal in če ne bi odšel z mano bi šla jaz otroci sama.

_____________________________

Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih

No ja zaenkrat  še ni pokazal neke posebne  navezanosti. včasih ji je šel še kaj domov pomagat, zelenico pokosit , pa ko je neki okolico urejala itd..  ker živi pač sma, ji mora nekdo pomagat , zdaj je njegov brat  tud večkrat  doma in ji on tudi  pomaga pa to, tako da ni treba vse mojemu naredit. 
vem pa da če bi pa kaj rekla neupravičeno čez njo bi bil pa  sigurno zelo užaljen, drugač se ji pa ne pusti komandirat, sej se tud men ne pusti kaj preveč  

Čeprav živimo pod isto streho,ni navezan nanjo,čist normalno se obnaša,čeprav je edinček,kar to meni zelo paše .

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ni navezan ne na mamo, ne na očeta. Vidijo se 1-2-krat na teden. Že od nekdaj imajo bolj tak čuden odnos, nikoli se niso nič pogovarjali, nič skupaj delali, doma je bilo samo vpitje in dretje.

Ravno zadnjič mi je moj rekel, da se od takrat, ko se jim je rodil vnuk hočejo nekaj "ven vlečt" in vse nadoknadit. Samo je rekel, da prepozno. Saj se sedaj pogovarjajo, samo ni tistega pravega družinskega odnosa.

Moj ni in ne to mi ne povrzoča težave, mi pa navezanost mojga na hčerko, ker se mi zdi da malega sinčeka kr mal zapostavlja

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Bil.Pa se mi zdi da ni več toliko odkar ima svojo družino.
In tko k je zdej mi je OK, čeprov včasih še vedno preveč posluša ampak s tem sem se že sprjaznila

Ne, moj na srečo ni.

Oh in ah ,je bil,pa to bolezensko dokler ni po 33-ih letih najinega zakona umrla.Zdaj imam občutek,da sem možu, njen nadomestek.Zdaj sem jaz njemu oh in ah

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Nimamo stikov z njegovo mamo, ker se je pač sama tako odločila. Drugače pa ne, je bolj navezan name

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne, ni, sta kot pes in mačka. Upam, da moj odnos s sinom ne bo tak.

Moj ima svojo mamo zelo rad in se mi to zdi zelo lepo. Ni pa mamin sinko. To mi je še bolj všeč,... Imata tak lep odnos. Upam, da ga bom tudi jaz uspela ustvarit tak odnos s svojima sinovoma.

Midva sva s svojimi in partnerjevimi starši zelo povezana (vsi stanujemo v krogu 7 km). Nisva pa preveč navezana na njih. Pomagamo si med seboj, v zelje si pa ne hodimo in pustimo drug drugemu živeti po svoje. Hodimo drug k drugemu na kosilo, na kavice, včasih tudi na izlete. Toda tiste odvečne navezanosti ni. Moj nikakor ni mamin sinko. Če bi karkoli zaškripalo, bi definitivno stopil na mojo oz. na najino stran.

seveda ji tud nasprotuje in tako...saj pravim da ni bolestno navezan.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

cukerček, moj tudi
samo ji raje večkrat nič ne reče, kot pa da bi ji nasprotoval...
Pa tudi ni bolestno, pač zanimivo


_____________________________

*** Vse v življenju se zgodi ob svojem času ***
5. aprila se je rodila najina princeska Gaja :)
18. julija se nam je pridružil še Ažbe :)

Mislim, da ima moj  nek normalen, zdrav odnos do svoje mame. Hvala bogu. Ona živi na drugem koncu mesta, vidimo se 2-3x na mesec.

Da bi imela pa maminega sinčka, pa ni šans. Če tip pri dvajsetih, tridesetih ne prereže popkovine s primarno družino, potem tak človek nikdar ne bo odrasel.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)