Če se naslonim na sporočilo spodaj (partnerstvo in otroci), potem moram
priznati, da sem na žalost ena izmed tistih, ki sem si življenje po rojstvu otrok
predstavljala drugače in ravno zato, ker sem na trenutke  precej obupana tudi
pišem in upam na kakšen "recept" za najine težave...

...z možem sva že oba preko 30, z izobrazbo, službo, svojim stanovanjem...skupaj sva bila že 10 let, ko sva se odločila, da je čas za otroke - pač v skladu z pregovorom " najprej štalca potem pa kravca!" Imava se rada, dala sva skupaj že marsikaj skozi in mislim, da sva imela dobro zvezo.
Otroke sva si že od nekdaj želela in načrtovala, tudi najini pogledi na vzgojo, obveznosti, odgovornosti...so se zelo ujemali - TEORETIČNO!!! Ja, in tukaj je sedaj nastopila težava. 3 leta so minila od takrat, ko sva začela delati na tem, da povečava družino in danes sva starša 2 čudovitih deklic. Na žalost pa našo idilo rušijo najini pogosti prepiri, saj se mož noče sprijazniti s tem, da je potrebno sedaj malce prilagoditi in spremeniti svoje dosedanje navade...Najbolj mi parata živce in voljo do življenja predvsem 2 njegovi razvadi:

1) če ne gre vsaj vsak 2. dan ven s prijatelji zvečer na pijačo, je že tečen in komaj za prenašat - tudi če gre, je potem tečen naslednji dan, saj pride domov pozno ponoči (zjutraj) in zaradi otrok pač ne more spati cel dopoldan kot prej...NIKOLI nisem imela nič proti temu, da gre - samo zakaj tako pogosto???

2) skoraj NIKOLI se ne drži dogovorjene ure - iz službe gre pogosto najprej na pijačo ali pa se nenadoma pojavijo neodložljive zadeve, in šele potem domov, kjer ga čakam s kosilom in seveda z otrokoma, da
gremo skupaj na sprehod, po opravkih..SKORAJ NIKOLI  (ali zelo redko) ne pokliče, da bi sporočil zamudo in tudi če ga jaz pokličem ni dosegljiv na telefon, tako da sem ponavadi že čisto na koncu z živci, ko potem končno po 1,2 ali celo več urah končno pride domov, kot da se ni nič zgodilo... 

O tem sva se pogovarjala že 100x - skušam mu na lep način razložiti da tako ne bo šlo, ko sem obupana včasih tudi grozim, pa jočem...sama sebi že grem na živce ko se tako ponižujem in tečnarim ampak ne najdem pametne rešitve...jaz pa pa bi rada samo, da prevzame svoj del odgovornosti in se obnaša kot odrasel, zrel mož in oče.           

KAJ MI JE STORITI (RAZEN TEGA, DA GA NEKAM POŠLJEM IN OSTANEM SAMA Z DVEMA MALIMA OTROČKOMA...)???

Žalostna

Hm ne znam ti povedat kako bi lahko spremenila na bolje, če praviš da pogovor oz. nič ne pomaga

Sprijaznit se samo kdo on ali ti


_____________________________

Srečna družina

www.bambino.si

pri nas je bilo podobno in nič ni pomagalo moje prepričevanje in prošnje. potem sem pa začela odhajat od doma sama z otrokoma, če ni prišel pravočasno domov in smo se vrnili šele zvečer in mu je bilo seveda dolgčas in zdaj prihaja bolj redno. včasih se pa še zgodi, da se kje zamudi. ampak če me razjezi se ne obremenjujem več, ker tiste dobre stvari v najinem odnosu odtehtajo svoje. sem mu pa zadnjič pripravila kosilo maščevanja, ker je spet bil pozen, pa ni poklical - bučke, ki jih sovraži . saj vem, da ti nisem kaj pomagala s tem, vem pa kako je če ostaneš sam z malim otrokom - to je bilo pri Nuši, ko sva z njenim očetom šla narazen. so dobre in so slabe stvari samohranilstva.

_____________________________

Besedo KONTRA s proti razložimo in CEPCIJA je jasna brez vprašanj, tako se s kontracepcijo borimo, da bi bil na svetu kakšen cepec manj!

Ada vas ´ma rada!

Tut js sem podobmega mnanja kot ada. Če ne gre s pogovorom, gre pa na malo trši način. Če pride prepozno, pač ni kosila. Po prekrokani noči pač spustiš otroke v spalnico. Na sprehode greš sama z otrokoma, on pa naj sameva doma. Kmalu se bo vprašal zakaj je tako, pa mu poveš svoje, ker bo tako pripravljen poslušati.

moj je nekaj vmes. prej prvo kot drugo, tisto najstniško včasih prebija na dan. šponavad kuham kak dan mulo, včasih tud dva, pa se pol naje in je dor. 

Ne vem, mogoče malo prehudo, ampak meni se zdi, da je tvoj mož alkoholik. Če gre vsake dva dni pit, potem MORA iti. In če pride proti jutru, pomeni, da se ga na mrtvo napije. Ne vem no ... tako nekako se mi tole bere.

uf težko je reči, kaj naj naredi nekdo drug. jaz sem mojemu takoj na začetku povedala, da če ne misli sodelovati, da si lahko najde drugo služkinjo. jaz že ne mislim skrbeti zase, za otroka in še za moža. ampak midva sva se to malo v hecu "pogovarjala", ker dejanko nikoli ni bil takšen. nejhuje kar je storil, je bilo, da se je zadržal v službi;), ampak jaz tudi tega ne toleriram. če lahko jaz pridem iz službe ob dogovorjeni uri, potem lahko tudi on. ni nevrokirurg, da bi bil nepogrešljiv pri operaciji.

edino kar ti lahko rečem, da imaš doma res enega velikega, neodgovornega bejbija.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

človek ima drugo žensko 99,9%

ali pa jih je imel občasno, žal

brez zamere mere anonimana, ampak to je edino kaj sem začutlia v trenutku ob prebiranju tvojega problema. Instinkt me še ni izdal, daj probaj tvojega moža malo bolj namučit-ne samo s kosilom(kot je prej napisala ada2)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

postavi mu pogoj,ali bo z družino,ali bo hodil po gostilnah pa bo pač samski.Deluj popolnoma resno.Pa ga kak tedn pusti.Čas bo ti vse povedal.Saj je bistvo zveze ravno v tem da se določenim stvarem enostavno moraš odpovedat.Pa povej mui to,pa boš videla kako se bo odzval.Pa veliko sreče ti želim

Sedaj če dost govoriš in mal narediš se nebo nič spremenilo. Znamo me ženske "grozit" kok bo in kok nebo, če se ne spremenijo.... In kaj od tega res naredimo????? Govorimo, kdo pa nas bo resno vzel če ne naredimo to kar rečemo.

Primer:
Če še enkrat prideš ob 3 zjutraj domov nacukan me nebo več tu.


1 varianta - to ponavljaš, vsakič ko pride ob 3 domov nacukan

2 varianta - ko naslednjič to naredi greš (če imaš kam pa itak zatabo pride)

2 čist različni reakciji na isti stavek. In kero boš resno vzel

No, jaz bi temu rekla odrasel alkoholik!

ženske, mene pa zanima, če res vse postrežete kosilo, ko pridejo vaši možeki domov. meni na misel ne pade, da bi mu vsak dan servirala kosilo. le zakaj bi? zakaj ne bi on meni? prideva domov in ga skupaj pripraviva, če ga sploh, ker ponavadi ni časa. a se ne bi za začetek malo osvobodile miselnosti, da mora ženska vsak dan kuhati, da mora bit vse spucano, pa speglano, pa zglancano? pa če že mora bit spucano in tako, dajte možu krpo v roke in naj tudi on riba in drgne. ne vem kolk se mu bo zvečer še šlo v "lajf".

saj midva nimava vse idealno poštimano, se tudi sporečeva, ampak tudi pod razno pa ni takih neumnosti. saj sva oba odrasla, samostojna človeka, oba delava, oba plačo domov prineseva, oba otroka rihtava... pa itak, da kar se tiče gospodinjskih opravil, jaz opravim levji delež. ampak tudi on sodeluje in ne pričakuje od mene, da vse storim sama, medtem ko se on zabava.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Se 100% strinjam.

Mene pa zanima zakaj si ženske z takimi tipi omislite dva otroka, saj že pri prvem vidite da to na bo šlo.Zakaj mu kuhaš????Podoben primer je imela moj asodelavka, tip je zjutraj spal in hodil v službo ob 9.00, ona pa je večno zamujala ob 7 , saj je oba otroka spravila sama v vrtec.Danes se ločuje ,saj je mož odšel z drugo.Nauk zmenita se kako in kaj, ali pa adijo.

V življenju ima druge prioritete kot so tri ženske doma.
Žal si to spoznala šele v praksi....

Ja tole je krasen primer nedoraslega moskega....cudno,da se je odlocil,da bo sploh imel druzino...ocitno mu vec pomeni svoboda, druzba kot pa druzina...no sej to si postekala ze sama...in predvidevam,ce mu poves tole,kar si nam, da se ti  smeje in si misli,da tezis...grozno...

Ampak nekaj velja,...ce se tip do svoje 3dekade ne zresni, se ne bo nikol, razen ce bo kak cudez zraven

Tudi jaz sem vedno rekla, da imam 3 vodnarčke, 3 otročke, štela sem tudi svojega zraven seveda.

In zdaj, ko sva se razšla samo z njegovo razlago, da sva se odtujila(?????), sem dojela, kako zelo jei n je tudi bil v bistvu neodgovoren, nezrel, otročji, ni bil kos dani situaciji, čeprav sva šla zavestno v to, da bova imela dva otročka, 13 let skupaj, od tega malo manj kot 5 let v skupnem gospodinjstvu, ko sta prišla tudi otroka...

Pri meni je bilo vse na meni, jaz sem vlekla vse niti, vse je bilo narejeno, tudi on je recimo rekel, da sem najboljša mama obema otrokoma, da nanj sem pa nekako pozabila. Mogoče je res tako, pa bi mi recimomo bolj pomagal, pa bi bila tudi jaz bolj spočita in bi verjetno tako lažje in pogosteje negovala intimo, če me rezumeš. Pa sva se res samo oddaljevala, zdaj vidim.

In pri mnogih moških je tako,d a vidijo le sebve, svoje interese, da oni gredo lahko ven, ti pa ali ja ali pa ne. Normalno je tudi, da otrok spremni ritem in to za 100% in se je treba prilagoditi, mnogim stvarem odreči in malo potrpeti.

Evo, recimo, mi bi bili glih sedajle nekako "na konju", večji je star 4,5 let, piškotek pa danes točno 1 leto in pol, tisto najhuje je mimo, ker mi smo imeli doma res hudo kombinacijo pri obeh: trma, nespanje, ultra živahna pobalinčka, jaz pa iz meseca v mese bolj utrujena, izžeta, nezainteresirana...do momenta, ko se je NJEMU nekaj zgodilo v glavi ali pa dol med nogami in je pripeljal ON do tega, da smo sedaj narazen. In je težko, boli in bo še dolgo bolelo, ker ga imam jaz še vedno neiizmerno rada.

Moja zgodba je sicer malo drugačna, pa vseeno, hotel sem povedati le to, da je mojega njegova mama vzgojila tako, da bo večni otrok, še vedno nista prerezala popkovine, vidi le sebe. Nevem...probajta doreči, da ne pripelje do kakšne žalostne situacije, ker tako tudi ne boš mogla naprej, kajne...

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

In ja MAGI, tole si zelo dobro napisala, se strinjam, dobro sta zastavila. Pri nama je bilo tako na začetku, ali pa tudi ne in res je škoda, da nismo več skupaj in da ni bil "moj" bolj odgovoren, zrel, ali kakorkoli že...ma

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

  To je kot "z glavo skozi zid" po otroke. Mislim, če teh stvari nista razpucala prej, preden sta se odločila za družino. Škoda, ko je potem treba take reči reševat pozneje, ponavadi na račun otrok.

Ja vsak dan ga caka kosilo na mizi.Pri nas je pac tako , da on hodi v sluzbo , jaz sem doma.Po sluzbi gre redkokdaj na pijaco in takrat tudi sporoci in se drzi dogovorjene ure.Nikoli nisva drug drugemu tezila , ce sva zelela kam it.Je pa tako , da imava skupne prijatelje in tudi rada greva skupaj ven.Kljub temu , da sem jaz doma, pa se vedno veliko prispeva k vzgoji otrok in hisnim opravilom.Ce pa bi se dogajalo ,kot pri prvi anonimni pa bila "pesem" povsem drugacna.Vsekakor mislim , da je v takem primeru bolje imeti mir in skrbeti samo zase in otroka , kot pa se zraven tega imeti neodgovornega partnerja.
Ps. Sumniki mi ne delajo

Zelo težko si predstavljam, da bi živela v taki situaciji. Ne predstavljam si, kako lahko živiš z moškim, s katerim nisi srečna? Jaz ne bi mogla. Tak moški ti povzroča več dela in skrbi, kot pa oba otroka skupaj. Vem, težko je soliti pamet in pisati kaj ti je storiti nam, ki nismo v isti situaciji. Saj tudi moj na vsake toliko časa odpove, ampak ne hodi sam po gostilnah, ne prihaja domov zjutraj ob 3 in podobne reči. On pač vsake toliko časa pozabi, da nisem jaz tista, ki bi vedno znova mogla letati po stanovanju s cunjo v roki in podobno. Pa mu potem povem kaj me moti, in je zopet dejaven pri takih opravilih. Pri nas pogovor deluje. In za nič nisem sama. Saj v začetku je bilo tako, potem pa mi je prekipelo in sem mu rekla, da jaz pa nisem njegova mama. Da tudi jaz hodim v službo in me niti pod razno ne zanima še dodatna služba - služkinja. In se je uredilo. Pri tebi pa to očitno ne deluje.

Vem da so ti že drugi to napisali, ampak tudi jaz sem mnenja, da je posredi druga ženska. Ženska, ki jo ima za lepe posteljne urice. Tebe pa itak nima namena zapustiti. Zakaj pa bi te, ko pa ima zastonj čistilko, kuharico, in na koncu koncev mamico v eni osebi? Lepo pripeketa domov, se naje, vzame čisto perilo in živi kot v raju. Tisto, kar pa mu manjka zvečer v postelji, zaradi tvoje utrujenosti, pa dobi drugje.

Razmisli, preveri in uredi si življenje tako, da boš tudi ti srečna, kajti tudi ti imaš pravico do sreče.



_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________