Tudi midva z mojim Samom sva se žal morala spoznati s Pediatrično kliniko. Pol časa sem jokala zaradi stanja, v katerem je bil Samo, pol časa pa iz obupa, ko sem videla, kam sem prišla in kako bom živela. V sobici šest posteljic, vmes pa samo stol, nikjer niti poličke za kaj odložit. Če hočeš biti zraven sprejet, dobiš posteljo nekje v kleti, palačat pa moraš 12000 SIT! Na dan seveda. Le iznajdljivosti in usmiljenosti sester se imam za zahvalit, da sem se lahko občasno stuširala.
O razmerah, v katerih dela osebje, pa raje sploh ne bi. Gastro in kolonoskopijo so mu delali na mizi, ljer sicer jemljejo kri. Drugega prostora namreč nimajo. Mislila sem, da me bo kap. Sestre in zdravniki imajo na hodniku eno mizo, za katero se drenjajo in kjer so kupi papirjev. Pogovarjaš pa se z zdravnikom kar na tistem hodniku, ki je hkrati dnevni prostor, kar pri eni mizi. Ala jim vera, da so zraven teh razmer še tako prijazni in ustrežljivi. O osebju pa res vse najboljše, vsaj najina izkušnja je taka.
Žal se bova s Pediatrično srečala še večkrat, tudi z novo in takrat bom lahko primerjala.
Maršu se bi pa z veseljem pridužila, če ne bi bila iz Maribora. Tako bom pač z vami samo v mislih in vas močno podpirala.

LP

Pi.-kica