No, tole mi je ful všeč, kar je napisano.

Ma jaz itak ne razumem tipov, ki samo delajo, delajo, delajo....ker so moje vrednote drugačne. Tako da nisem merodajna pri tem vprašanju, ker meni bi se zdel moj tip tako zakompleksan, če bi moral se stalno dokazovat na tak način, da bi ga nehala spoštovat, in posledično bi šla narazen. Pa ne govorim o nekih delavnikih od zjutraj do petih, šestih popoldne - ajd, ok, če že mora, ampak kar je več, pa meni ne bi bilo....Samo se mi zdi, da so tudi vajine vrednote drugačne, vidiš, to pa je problem.

Sama sem med tistimi, ki v službi preživijo praktično cel dan.

Ker mi tako paše. Ker grem lahko za eno uro na kosilo. Ker lahko spijem s sodelavci toliko kav, kot želim. Ker me nihče ne sprašuje, kje sem bila, ko enkrat na leto kvalitetno zaspim.

Ampak takšen način dela (in življenja) sem izbrala sama.
Lahko bi bila v službi "od osmih do štirih", lahko bi tudi "delala" cele dneve samo zato, da bi dokazala svojo "pomembnost",....možnosti je veliko, izbira pa je na koncu vedno naša. Ni odvisna od sistema, ne od firme, ampak od nas.

Ja, in večino dela bi lahko opravila v osmih urah. Z nekaj, večinoma predvidljivimi izjemami.

 Se popolnoma strinjam s tem, kar je napisala Nivess: v službo hodimo zato, da (pre)živimo, ne živimo pa zato, da (samo) hodimo v službo.
In strinjam se tudi s Tjazyem ter Gino. Ljudje, ki jim je služba vse v življenju, ki v njej preživijo večji del dneva in še doma ne znajo izklopiti, si s tem samo dvigujejo lasten ego. Služba jim daje občutek pomembnosti in nenadomestljivosti, a dejstvo je, da je čisto vsak človek v službi nadomestljiv. Čisto vsak, pa naj bo generalni direktor ali pa čistilka. Še nobena firma ali ustanova ni propadla ob bolezni ali smrti svojega zaposlenega. Nobena!!!
Človek je nenadomestljiv le za svojo družino, svoje bližnje ... in smilijo se mi tisti, ki tega ne dojamejo, še bolj pa njegovi bližnji. Enako kot Gina tudi jaz ne bi mogla živeti s takim človekom, saj bi nenehno imela občutek, da mu jaz in otroci ne pomenimo nič, da je pomemben le sam sebi in da so njegovi občutki nenadomestljivosti v službi pomembnejši od mojih in otrokovih.

Tudi jaz delam v podjetju, kjer od mene (in ostalih) pričakujejo, da bom svoje življenje podredila firmi. Za druge ne vem (in me niti ne zanima), ampak pri meni so se pa glede tega krepko ušteli. Ker sem jim jasno dala na znanje, da potrebujem gotovino, so pač mislili, da bom pa delala non-stop. In prva iskrica (negativna) je preskočila.
Hoteli so, da delam vse štiri vikende v mesecu, po oba dneva, po 12 ur v nočni izmeni. Ali to ali pa odpoved. Izbrala sem odpoved. Svoje besede so vzeli nazaj. In nisem šla nikamor.
Potem so malenkost popustili. Če bi lahko samo en vikend delala po 12 ur, ker bi bila rada sodelavka prosta. Pa sem rekla, da ne. Ker je imela rok, do kdaj se sporoči proste dneve v naslednjem mesecu. Spet so skakali in rekli, da ni od mene nič in da lahko grem. Pa sem vstala in šla. In prišla zvečer nazaj, ker so me vmes klicali.
Dopust je poglavje zase. Nenehna vprašanja,ali res moram imeti 4 tedne ali ne. Pa sem jim rekla, da ne. Da bo 14 dni dovolj. Očitno sem jim s tem spet vrgla palčko. Po 10-ih dnevih so me že klicali (ker so vedeli, da sem doma), če lahko pridem prej. Na-a, no way. Kar pišite odpoved, sem rekla. Pa je niso.
In se vsak mesec, ko se piše urnik, skregamo. In vsak mesec posebej mi je vseeno, četudi v istem trenutku odkorakam iz firme. Služb je dovolj. Nisem ne neumna ne nesposobna. Pa se me kar nekako (še) nočejo znebiti.
Ampak je*al me pa ne bo nihče. Ne direktor, ne računovodkinja, ne sodelavke. Edina sem v firmi, ki ima doma dva otroka in dedca, ki ima poleg dnevne službe (jaz pa nočno) še šolo. Nisem niti najmlajša niti nisem prišla zadnja.
Tako, da naj se spravijo kar na koga drugega, če hočejo. Ali pa se bom jaz spravila stran.

 
Evo.. mene je pa tole lepo vreme tko zrajcalo.. da gremo se za 4 dni na Pag.. Samo kriza je to.. ker dopusta skoraj nimam vec.. ur se manj..
Zdaj bom moral pa kaksen teden delat po tri ure vec.. da naberem ure.. in jih pol koristim..
Ce bi pa delal tako.. da bi si pisal ure, namesto da sem imel nadure.. bi bilo pa fajn zdele..

Evo in to je cist odvisno od miselnosti.. Niti malo nisem pomislil, ce imam vse narejeno.. ker nikoli ne bo vse narejeno.. in vedno me bo cisto vse pocakalo.. Namesto mene ne bo nihce nic naredil.. in vsi bojo preziveli brez vecjih problemov, ce me tri ali pa stiri dni ne bo...

Ker ko pa taksni deloholiki zbolijo.. ali se zaletijo z avtom, ko se furajo nenaspani je pa vse ok.. To je pa visja sila.. in to je ok..
Ampak zelja da gres se malo na morje.. je tudi visja sila a ne? Nic ne mores narediti, ce te prime taksna visja sila..

Tyazi pa ti si čisto pravi moški,pravi action jackson

Ja Tjazy ti si lahko to privoščiš...finančno mislim...ko pa vsaj enkrat na mesec stradaš ob polni luni  Jaz pa celo plačo zajem, če pa slučajno kaj ostane (poleg mojega apetita to ni glih pogosto), ta ostanek porabim za cunje

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

 
A ste z mojo skupi v solo hodile?

S tvojo sem jaz dooooosti več kot samo v šolo hodla
Kar vprašaj jo če upaš

Ok.. samo povej.. kako naj vprasam..?! Ce pozna nives? Al kako?

M a ne bo se spomnila,ker je bila fajn pijana

Kak bom pa poznanstvo iz šole opravičla....


fu.. zdaj pa sem se izdala

Upam, da je bila prvič in zadnjič v tistem letu, ker če je bila večkrat je že alkoholik.  Bogi Tjazy, sploh ne ve  Ti packa pa greš pa jo izdaš.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Samo pazi, da zdaj še napišeš, da je kadila  Ker ga bo potem še kap

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

EhTjazy je zelo razumevajoč in enostavno narejen moški, tak da bo srečen, ker je njegova tisto noč bila tudi srečna  

Maš prav.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Z Vrhnike, ne IZ Vrhnike.

LP