partnerja? Namreč takole je... Imava 1 leti staro hčerkico, ki je vse ok, če je ona dobre volje in sploh super. No recimo, saj ko je moj doma, se itak zelo malokart z njo ukvarja, ga moram spomniti, da moram še jaz kaj pospravit..

Če je pa hčerkica slabe volje oz.bolana in se joka, kar je res malokrat, pa takoj postane živčen, ji govori kako je tečna, pa naj da že mir, pa kaj ji je..pa ponavdi se še name kej dere.

Včeraj je blo pa zadosti. Zgleda da jo ušeska bolijo, in včeraj je bil 2.dan, ko je zaspala šele ob 1h zjutraj z jokom. Moj jo je nekaj časa imel v spalnici pri sebi, potem sem pa slišala, da tamala jamra, sem jo pa vzela, da bi moj lahko spal.
Pol je bilo že to narobe, naj bi jo pustila in se zdere. da mora biti vse po moje.

Jo uspavam zelo težko, zaspi ob 23h v svoji posteljici. Moj in jaz tudi spiva, nakar ob polnoči staršen jok in se ni umirila niti v mojem naročju. Bila sem v njeni sobi, ko moj začne na ves glas vpiti: P...ti...m.... kva ji delaš, marš vsi skup, bilo je grozno in nisem mogla poslušat.. mislila sem si, da mu bom že pokazala svoje. še več čudnih besed je bilo, kar je slišal seveda moj ati, ki stanujejo spodaj v hiši. Prišel je gor in mojemu rekel, da v tej bajti ne bo vpil, in če se njegova hčerka enkrat joka, naj pomaga... Pol moj znori nazaj, skor sta se zravsala...moj je še rekel, da je opremo on kupil , ati pravi, da v njegovi hiši ne bo tako vpil name in na .

Skratka, po eni strani dam atiju prav, po drugi pa ne, ker se vtika. Bilo je noro! ampak tudi jaz imam tega dost, da sem vedno jaz kriva, če se joka in naj jo umirim... pa sem šla v spalnico in rekla, naj gre!!!!

In se je oblekel in šel. Spal je v avtu, ne vem kje, videla sva se danes zjutraj, ko sem prišla po svoj avto, v katerm je avtosedež v njegovo službo.

Moram pa povedati, da sem mojo štručko potem v spalnici pocrkljala, mi je lepo zaspala, in je naprej spala v svoji sobi. Počutila sem se res fajn, ker mojega ni bilo, saj me ni bilo strah, da bi "revčka" zbudila, da bi norel, ipd.

Kaj naj zdaj naredim? naj ga pošljem nekam? naj pride nazaj? meni je takorekoč vseeno. Malo bi mi bilo hudo, ampak da me bo vedno skrbelo zaradi njegovih izpadov....

Moj brat se je pa kasneje še skregala z atijem, ker se tako vtikata... ker imamo namreč svoje življenje. Ima prav, ampak le taklo sem imela moč, da sem mu lahko sredi niči rekla, naj gre.

Oh sem se razpisala, upam, da se vam vbo dalo prebrat in kaj pametnega odgovorit.

hvala in pozdravček

Ja ziher ni prav, da se je oče vtikal. Ampak po drugi strani pa mi je postalo jasno, da svojega moža očitno nimaš več rada. Če čutiš olajšanje, ko on odide... Ne vem, razčisti. Je pa res, da si ne bi smela dovoliti, da tako vpije nate in na štručko, ki sploh ni nič kriva. Misliš da otrok ne čuti napretosti? Seveda jo. In zaradi tega je tudi bolj razdražljiva. In da preklinja pred otrokom? to pa je praveč. Vsedi se z možem dol, povej kaj pričakujeta vidvi s štručko od njega. Če bo lahko svoje dolžnosti izpolnjeval s srcem, probaj rešiti zakon. Če pa tega ni sposoben, pa naj vzame svojo opremo in gre.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Za drugo ti ne bi vedela svetovati, ampak a si peljala otroka k zdravniku? Ker če sumiš, da jo bolijo ušesa, je to nujno.

Ja še to sem ti pozabila napisati. Tudi jaz sem rabila podporo svojih staršev, da sem bila sposobna narediti konec svojemu zakonu. Ampak nikoli nista starša stopila med naju. Pogovorila sem se z njima, povedala da nisem srečna in da bi se rada ločila. Povedala sta mi, da mi bosta stala ob strani. Vse ostalo med nama z možem, pa sva reševala sama. In tako je tudi prav. Zato se pogovori s starši, povej kaj bi rada, posežeta pa naj vmes samo v primeru, da bi prišlo do fizičnega nasilja. Sicer pa naj se umakneta. Srečno.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Te popolnoma razumem in ti bi rada dala kakšen pameten nasvet, vendar zasebno. Že več parom sem pomagal iz krize in so mi sedaj hvaležni. Prvič ti povem, da po eni strani razumem tvojega očeta, da je reagiral, vendar je bila to kar se tiče tvojih in moževih nadaljnih odnosov vsekakor VELIKA NAPAKA. Če ste v isti hiši bi morali to razčistiti že preje (namreč odnose med družinama). Tudi to je napaka, da si moža nagnala sredi noči iz hiše. Ampak pusti zdaj to. Zvoj mož ima očitno probleme sam s seboj, kajti če se spravlja na 1 leto starega otroka potem je z njim nekaj hudo narobe. Morata se vsesti (sama) in se o zadevi resno pogovoriti. Razdelita si skrb za otroka ( ne vem koliko se z otrokom sploh ukvarja). 

Pa naslednjič več če te zanima.  

_____________________________

PRAVA LJUBEZEN JE VEČNA.

takega gumpca pa si nikar nazaj na vrat ne koplji. sej nočes celo žviljenje v strahu živet - pred nejegovoimi reakcijami. pa hčerko tud ne bi pustila v takem zrast ali ne???

dej ga na čevelj, pa si najdi druzga!!! pa vsaka čast tvojmu atiju. moj se v življenju ni še niti 1x zame potegnu. za nobenga od otrok pravzaprav.

Radha hvala in prav tako tudi vsem ostalim. Jančika, ja danes jo nameravam peljati k zdravniku, da dokončno pove ali ima vnetje ali ne.

radha, ti si pa imela res popolnoma enako situacijo. Jaz že zdej opažam, da se imava s tamalo res fino, če greva kam sami, na kakšen potep. Ampak težko je končati, pa cela vas bo govorila..sej vem, da se ne smem ozirati na druge..ampak vseeno je težko. Saj rada ga imam, ampak tole je pa že preveč. dretje., živčnost...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

To,da vajini-vaši problemi niso od danes in včeraj že veš.Zdaj je v vso godljo vmešan še otroček,ki je najmanj kriv.Mislim,da veš,da moraš to  čimprej rešit,kakorkoli se že da,to si dolžna svojemu otroku.Jaz ne odobravam vmešavanja-posredovanja staršev v ta mlade,sama morata rešiti probleme,če pa imaš srečo,da ti kdo ponudi roko v pomoč pa jo sprejmi.

Se v vsem strinjam z Rahdo in sploh prehodnicami. Je pa res eno, najbrž, in to je, da se tvoj partner v vaši družini počuti kot zadnje sviralo. Mogoče bi se res poskusila pogovorit, kot pravi Dragica, pa se skušajta domenit in pomenit, kaj koga moti in kako naprej. Če ni že prepozno.

Vezo je najlažje končati. In mislim, da je to lahko le skrajna rešitev.
Vsaka veza je skupek kompromisov.
Torej najin predlog je, da se pogovorita, če je pripravljen otroka sprejeti kot živo bitje in ne kot igračo, ki jo lahko ugasneš, ko ti gre na živce. Vsakdo se mora naučiti biti starš - nekateri rabijo zato več časa, drugi manj.
Najprej je treba odkriti problem in ga poskušat rešit. Šele če ni posluha, je rešitev tudi umik.
Kot vidim imate pri vas zelo porušeno medsebojno zaupanje. Vmešavanje očeta, čeprav je njegov namen dober, tu samo škoduje. Če se ni sposoben ugrizniti v jezik, se boste morali odseliti. Kajti četudi zamenjaš partnerja, se bo oče še vedno vmešaval. Tega pa skoraj noben moški ne prenese.
Mož pa bo moral pokazati pripravljenost živeti z vama tako, da se reši zmerjanja. Zmerjanje vsekakor ni dopustno.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hm..ja pustiti..težko bo, sicer se pa nameravam res pogovoriti, sam kaj ko bo obljubil, da ne bo več, potem se bo pa spet enkart spozabil in bo isto.

ne vem, ali se moji vtikajo ker jim moj ni všeč, ali bi se tudi drugače. Moj je že na splošno živčen, hoče imeti vse prav in z mojim atijem sploh ne gresta skup.
Tudi v javnosti. če mu ni kaj všeč, on se bo name drl. In sploh ne vem tudi, kako naj začnem pogovor. Kaj rečt, da se bo malo ustrašil. V bistvu pa sploh poročena nisva, 4 leta sva skupaj.

Ampak tamala je pa nora nanj, res ga obožuje... 

Strinjam se z tem da eno vezo končazi je najlaže.Tudi pa razgovor pa lahko pomaga.Iz izkušnje moje ti povem da je pri nama uspel razgovor.
Očeta pa ne obsojaj ker vsak starš ki je normalen starš bi za  svojega otroka reagiral Normalno je da v srede noči ne bo dovolil da se kakšen dere po hiši tudi vznemirja otroka.
  Kar se pa otroka tiče mislim da tvoj mož ni sprejel da je starš in da dovolj sposoben za vlogo očeta.
Mi dva z možem kakršnekoli probleme da imava moram povedati da za mojo kraljico je vedno ta prav oči.Ko pa je bolana gremo dežurati v izmene brez zamere da jaz sem brez službe on pa mora zjutri vstat in delat.
To pa kaj čutiš ko ste z otrokom sami da vam je boljše brez njega prepričaj se da je to pravi občutek

In še nekaj na vas ne gledaj.Vsi imajo svoje življenje in vsak naj ga živi.Pa za tvoje življenje in za življenje otrokovo pa ti odločaš.
Karkoli se odločiš samo bodi hrabra

Srečno

_____________________________

Najdojenček

Daj Radha, ne zbijaj ji morale.
Vprašaj ga, če se resnično želi spremenit ali je to samo obljuba v tri krasne. Obvladovanje jeze je namreč eden najtežjih problemov. Pretirana jezavost ni v principu nič drugačna od odvisnosti od alkohola ali tobaka. In če si ne bo priznal, da ima težave z jezo in resnično sam pri sebi sklenil, da želi to popravit, so vse obljube zaman.
Lahko poskusita na tak način, da sam napiše in podpiše izjavo o tem, kako se bo rešil nasilja v sebi na več listov in vsakega nalepi v vsakem prostoru. In ko ga bo spet prijelo razsajanje, ga spomniš na to zaobljubo s tem, da ga opozoriš na ta list. To je eden od načinov, jih je pa še mnogo.
Mimogrede: ko sem bila mlada, sem se tudi jaz hitro ujezila za vsako stvar. Ko sem videla žalostni obraz svojega partnerja in mi je rekel, a se res ne moreš nič obvladat, sem se pa zamislila. Ni mi grozil, da bo odšel, rekel mi je le, da se jezim sama nase. In tako sem uvidela, da se res jezim po nepotrebnem ...
Sedaj pa jemljem življenje kot igro ... 

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Drugače moram rečt da se strinjam s Kiro, tudi meni bi prekipelo če bi kdorkoli v moji hiši kričal, pa naj bo to žena, mož moje hčere ali pa popoln tujec.

Nisem brala odgovorov, ti pa povem svje mnenje.. Tvoj dragi je navaden brezcuten primitivec.. ce bi si moj privoscil take izpade, sploh pa zato, ker NAJIN otrok joka.. ga vrzem ven tisti trenutek, najraje skozi okno in ga ne vzamem nikoli vec nazaj Pa kako ga ni sram??????????