Ej a je šla naprej Eva? Ona je pa taka v redu punca. sva skupaj hodili na solo petje. Pa sošolka moje sestre je. On je pa med prvimi, ki jim privoščim vso srečo v živjenju. Je pa kot otrok dala tolk skozi, da ni za govorit. Rs sem vesela, da končno dela tisto kar jo veseli in da so okrog nje ljudje, ki jo znajo ceniti.

In šele zdle sem vidla, da Eva splohz ni pršla naprej... očitno res nimam okusa...spet ne...  Bla je pa dobra, ni kej rečt!

Žiža, a tamala že zdej komandira, a? Sem se ful nasmejala... Mogoč bi pa ravno prek Urbana, ko bo počasi vs sorte probal, tud njej blo kej všeč... :)

AD3, js tud mislim, da ne bi smel bit problem s prehodom na Oleovit oziroma kontra. Sej gre za isto reč, ne?  Mi mamo kar AD3in mu dajem po žlički, 3 zjutraj, 4 popolnde... pa kdaj tudi pozabim,,,


_____________________________

...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...

Ola babe..

Ja EMA, preprosto ena velika KATASTROFA........

Drugače se pa mi vsak dan potepamo okoli, pa po kavicah hodimo... Je prav luštno, tamala prav uživa...

Jaz bom pa kar na oleovitkah ostala..Ne bom nič šaltala...Pomoje pa tud ni panike, če prešaltaš...

Drugače je pa meni pediatrinja rekla, da naj kar počakam z GH do 6 meseca, ker imajo potem manj alergij...da zdaj takoj kašne pikice dobi...
sam jaz ji vseen mal dam, zvečer gresek, čez dan pa kašen jabček, al pa kašno zelenjavco, če je ravno na jedilniku...

Jaz tud moram mal knjigico To sem jaz uredit, še nobene slikce nimam nalimane...
Pa odtise moram še narest od rokic in nogic, čeprav bi jih morala že pri 1 mesecu...

Ja seks, mamo pa me z punčkami več skrbi...Pri 13...neeeee..

Zdej grem pa v mižule sem že čist panko...

Nočko..

Oh škoda zanjo. No sej bo pa kje drugje uspela. Sej, če dobr premislim je zmaga na Emi lahko en velik šit. Da te potem po zobeh vlačijo kako si zanič in bla, bla, bla. jaz mislim, da za Eurovizijo mora biti šov, pevec pa dober igralec.
Drugače je pa Eva že v otroštvu ostala brez obeh staršev, živela potem pri starejši sestri, kjer ji je bilo vse prej kot fletno. Pela je že pri večih zasedbah, na ogromno koncih so jo samo izigrali in izkoristili.
Tejcha mi bomo verjetno imeli dvojno uvajanje GH.
zdej pa res grem spat

Žiža, tile so pa cenovno kar asi (za slikce). Sem se registrirala in že urejam fotke. Sem jim sam poslala mail, če bi mi jih lahk poslali po pošti - itak jih bom verjetno dala ene 300 zihr razvit..
tiste, ki sem jih sama printala, si lahk sam nekam vtaknem, ker so mi talepe že tak pobrali, teh, ki so ostale,  se mi pa niti zložit ne da  po vrsti... pa čist so že prešlatane, ker jih še nisem uspela zložit v album... Dobra ideja za čas, ko ne bom imela kaj počet...


_____________________________

...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...

Dobro jutro!
Ja na EMI je pač tako, da je vse skupaj bolj en šov in da kvaliteten pevec ne pomeni veliko. Tudi meni je bila Eva daleč najboljša.  Bom pa danes gledala in navijala za Evo Černe (zmagovalka letošnje bitke talentov) - punca totalno raztura, pojeva tudi skupaj pri Sirenah, tako da bom kak glas poslala zanjo. Se pa tudi strinjam da je v bistvu zmaga na EMI nehvaležna zadeva, ker smo Slovenci itak taki, da znamo svoje najbolj spljuvat. na žalost...

Punce, dajte mi prosim nekaj povedat - enkrat ste govorila o nekem sprejčku za v nosek, da se pošprica in da ful pomaga. Kako se mu reče, ali se brez recepta dobi?

Tejcha - ne, nismo sošolke, vsaj mislim da ne :D  Statistika je itak skoraj na vsakem faksu.

Kar se GH tiče - jaz bom danes Lovru naredila eno zelenjavno zadevico iz Paparice ven. ;) Itak, bo vse ven zmetal, tko da bo mogla mamica pojest ;)

Letim...
lp

Incabinca, j a, mi smo meli statistiko v prvem letniku in... je izpit tak, da se ti lahko okrog in okrog smeji... PO eni strani zarad tega, ker je v primerjavi z drugimi predmeti res fuuuul malo snovi, po drugi strani pa zopet nikol ne veš, kak bo, ker je vse odvisno od računske naloge...in če to zamučkaš, si tak al tak adijo... In se ni vredno preveč sekirat... Je pa to eden izmed redkih izpitov, kij ih nism skinala v prvo...

Sprej je pa Aquamaris, vsaj mislim, da se tako napiše. Sem šele ob tvojem vprašanju začela razmišljat o tem, kako pravzaprav čistite nosek s fiziološko...Js sm namreč že v porodničnici zatežila, ker je imel mali zamašen nosek  in sem tam dobla tako mini flaško, s katero mu v nosek špricnem fiziološko... Potem pa mali kihne, al pa malo počakam, da se mucke zmehčajo in jih pootegnem ven z vatoin voila, nosek je spet lep, :)
Flaška je plastična  (zato se jo lahko fajn stisne, da fiziološka res špricne ven)in ima na vrhu tak mini nastavek, da ga brez problemuov naptimam v nosek in se mali sploh ne buni. Po moje bi se morala dobit v vsaki lekarni...  In ko zmanjka fiziološke, enostavno odprem in dolijem...

Em...eno butasto vprašanje.. a je že katera razmišljala o tem, da bi malega privezala v postelji.. naš se namreč suče kot vrtavka in ga velikokrat najdem z glavo tam, kjer bi morale bit noge...

Papa




_____________________________

...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...

Ravnokar sem dobila en mail, ki ga je baje napisala Vita Mavrič:
 
Miklavž je minil in včeraj sem se naposlušala zgodbic o tem, kaj vse
so dobili Gašperjevi sošolci in sošolke za darila. Povem vam, to je
manjši obup! Kakšne čokolade, rožiči ali mandarine! Tekmovalnost in
socialne razlike med njimi, pa več kot očitne. Računalniške igrice,
game-boyi, mobilni telefoni, razne divje igrače in podobne norosti
... Z vsem tem, si danes lahko fant kupi svoj prostor in status v
razredu, sicer je iz družbe prav kmalu izločen. Ampak, tako pač je.
Čas, ne moremo zavrteti več nazaj.

Za zdaj, je Gašper (na srečo) še zelo skromen. Kljub temu, zelo
pozorno in veliko časa namenjam ravno pogovorom, na to temo. Žal,
materialne dobrine niso edine, s katerimi se obmetavajo?! Eden od
pomembnejših dejavnikov je zunanji videz. In to ne samo med dekleti,
ampak celo pri fantih! Včeraj sem v šali, odklonila povabilo v
slaščičarno z razlogom, da je že čas, da izgubim tistih nekaj
kilogramov viška, saj je pred vrati koncert v Cankarjevem domu, pa
oddaja pri Mariu in podobno. Povsem resno, se je pridružil moji
teoriji tudi sam in mi zatrdil, da mora shujšati tudi on.

Prosim? Pa, saj je še na pol dojenček, star je sedem let? O čem, pa
govori? On, pa mi je mirno še enkrat zatrdil, da res noče biti nikoli debel
(čeprav je suh kot preklja), ker se iz debelih otrok vsi norčujejo.
Takoj sem pozabila na koncert, na obleke Alana Hranitelja v katere
bom morala zlesti v Cankarjevem domu, Maria, oder, fotografiranja in
podobne nečimrnosti in takoj, ampak takoj odpeljala otroka v
slaščičarno in obema naročila najini najljubši torti! Nič mu ni bilo
jasno, všeč mu je bilo pa vendarle. Rekel je:<Mami, a nisi rekla, da
moraš shujšati?< Jaz, pa sem namesto zgodbe o dieti, začela Gašperju
pripovedovati zgodbo, ki me spremlja že vse življenje in mi še vedno
leži kot kamen na srcu.

Kot otrok, nisem obiskovala vrtca. Živela sem v majhnem mestu, vse
otroke iz mojega dvorišča pa so v glavnem čuvale babice oziroma
stare mame, kot smo jih klicali na Štajerskem. To je bilo nekako
povsem samoumevno. Ker sem živela v samem centru mesta, sem bila
pravi otrok ulice, ki pa takrat še niso bile tako nevarne kot danes.
Zjutraj so nas male podivjane kozličke spustili na dvorišče in do
večera z nami niso imeli nikakršnih skrbi.
Sama ne vem kako, ampak resnično smo se znali igrati. Moje otroštvo je
bilo kratko, a zelo pestro in brezskrbno. S prijatelji smo si bili
enaki v vsem in tudi delili smo si vse med seboj. Nihče od nas ni
vedel za bogastvo in ga tako tudi ni pogrešal. O šoli se sploh nismo
pogovarjali, kaj šele, da bi o njej razmišljali. Niti nas nanjo
(tako kot to počnemo starši danes) nihče ni prav posebej
pripravljal. Bili smo vrženi v vodo, iz katere je bilo pač potrebno
splavati. Nekega dne so mi doma enostavno oznanili naj uživam,
dokler še lahko, kajti jeseni grem v šolo. Ko pa sem odšla v šolo,
se je zame zares prav vse spremenilo. Odnosi z vrstniki so bili
drugačni kot sem jih bila vajena na domačem dvorišču. Med drugim, je
takrat v šolah vladala še precej huda disciplina. Učiteljic (takrat
še tovarišic) smo se bali kot hudič križa. Ena izmed njih, je bila
pravi strah in trepet razreda. Za vsako najmanjšo napako me je
povlekla za lase, če smo bili nemirni, je z metrom (ki je bil bolj
podoben palici kot nečemu, kar služi za učenje) udarila po mizi tako
močno, da nas je streslo od strahu.
Za kazen, nas je moralno poniževala, s pošiljanjem v kot in še bi lahko
naštevala! Otroštvo je v hipu izgubilo sijaj, umetnik v meni pa je
kmalu poiskal stik s statusno izločenimi iz družbe. Postali so moji
najboljši prijatelji. Malo zaradi uporništva, malo zaradi mirovnika,
ki je tlel v meni, malo pa zaradi tega, ker so me od nekdaj zanimali
ljudje in nikoli površna in splošna merila o njih. Moja najboljša
prijateljica je bila deklica iz zelo siromašne in mnogoštevilne
družine. Borila se je s prekomerno težo in je bila zaradi tega že od
prvega dne tarča zasmehovanja.

Kadarkoli sem stopila v njihov dom, so jedli žgance. Žgance za
zajtrk, žgance za kosilo, žgance za malico in še za večerjo. Na
petek in Svetek!Takrat smo si malico v šolo nosili še sami. Nekateri so imeli s
seboj jabolko, drugi kakšen kos domačega peciva ali jogurt. Le moja
ljuba prijateljica ni imela nikoli ničesar, zato sem svojo malico
vedno delila z njo. Nekaj otrok iz bolj pomembnih družin pa je
velikokrat malicalo celo sendvič. In to ne običajen, ali doma
pripravljen sendvič, temveč poseben sendvič, na katerem je bilo za
vzorec francoske solate, nekaj okrasne zelenjave in košček pršuta.
Razkošje! Sendvič, kupljen v specializirani delikatesi (takrat edini
v mestu), v katero moja prijateljica sploh še nikoli ni vstopila.
Bilo pa ji je v največje veselje opazovati njeno izložbo. Naslednji
dan, mi je pripovedovala, kako je sanjala same sendviče okoli sebe.
Temu sva se še velikokrat od srca nasmejali. Res sem jo imela rada.
Bližale so se še ene od počitnic. V šoli je vladalo neko nepisano pravilo, da se mora
učiteljicam na zadnji dan pouka prinesti darilo. In kot po navadi,
smo se tudi tokrat, z darili vred zvrstili pred Njo! Najbolj
nepriljubljeno med vsemi, veseli, da smo se je rešili za vedno! Darila je odvijala kar pred nami, da se
je takoj videlo, kdo od naših staršev ima več pod palcem in kdo se
zna najbolje prilizovati. V celem šolskem letu ni bila z nami tako
prijazna in nasmejana, kot na ta dan. Tedaj, pa se je zgodilo nekaj,
kar je naredilo konec mojemu brezskrbnemu otroštvu. Ko smo se že vsi
zvrstili pred učiteljico, je tiho in nadvse plaho vstala od mize
moja prijateljica. Stopila je do učiteljice in ji z nekim svečanim
mirom v njej sami, z drhtečimi rokami in sijočimi očmi predala nekaj
malega, zavitega v bel papir? V razredu je nastala grobna tišina.
Namesto, da bi molčala, je učiteljica ponovno začela gruliti kako
res ne bi bilo treba in oh in sploh, ko pa je končno odvila darilo,
je v trenutku planila v neustavljiv krohot, takoj za njo pa tudi ves
razred.  Bil je sendvič. Najbolj imeniten med imenitnimi.Zanjo, najbolj dragoceno
darilo tega sveta. Stala je tam ... Brez besed, bleda in majhna,
ponižana in nerazumljena. Niti jokala ni.
Samo strmela je nekam v prazno. Bila je kot angel, ki so mu polomili
krila. Želela sem si, da bi ne bilo res, da bi lahko zavrtela čas nazaj, ko
je bila samo še ulica, želela sem si, da me ne bi bilo na svetu. Ko
smo se jeseni otroci vrnili v šolo, smo se vsi po vrsti pretvarjali
kot, da se pred tem ni nič zgodilo. Družili sva se še naprej.
Postala je ena najboljših učenk v razredu. Nihče ji ni bil enak.
Učitelji so jo odkrito občudovali. Imela je vse tiste vrline, ki jih
ne moreš kupiti z denarjem ali z zunanjim videzom.
Vsi so se čudili lahkosti, s katero je premagovala še tako zahtevne
ovire. Bila je moj tihi vzor. Čeprav sem vedela, da je v resnici bes ni nikoli več zapustil, mi je
njena borba dajala občutek, da je svet premagljiv. Vsi ostali smo se
morali še naučiti plavanja med čermi, ona pa je po tej zares gorki
izkušnji postala čez noč nezlomljiva. A, samo na videz. Kasneje sta
se najini poti razšli in  po mnogih letih, me je nekega večera, na cesti v Ljubljani ustavilo
dekle, ki ga nisem poznala.
Bila je ona. Povsem nerazpoznavna. Lepa, mlada bodoča zdravnica,
manekenske postave. Uspelo ji je doseči nemogoče. Izbrala si je
študij, o katerem je sanjala in premagala je celo kilograme. Nekaj,
kar si je zastavila za končni cilj, je dejala. Pogovarjali sva se
dolgo. O vsem mogočem, le tistega dogodka nisva omenili. Angel v
njej, je nekako zamrl, bila je siva v obraz, na njej bi prepoznala
le njen (od tistega dne dalje) zamaknjen pogled.
Mislim, da sta tistega dne v njej zamrla tudi smeh in zanimanje za
življenje. Mislim, da se je smrti bala manj, kot življenja samega.
Mislim, da od tistega dne dalje ni nikogar več pogledala naravnost v oči.
Niti sebe ne, kot se je izkazalo kasneje. Žal usodno. Po več letnem
boju z anoreksijo, ji je kmalu po najinem srečanju odpovedalo srce.
Gašperju, seveda nisem povedala konca zgodbe, saj bi ga s tem preveč
obremenila. Zgodba se ga je kljub temu zelo dotaknila in dala misliti tudi
njemu. O drugačnosti, ki ni sramotna. O tem, da ni pomembno, od kod
prihajaš, temveč kam boš prišel. O solzah, ki so nujne in jih moramo
izjokati. O željah, o ciljih. O nepomembnem zunanjem videzu. O tem,
da smo vsi, prav vsi samo ljudje, ne glede na to kaj imamo oziroma
nimamo. In da je človek v nas, edini pomemben. Vse ostalo sta napuh,
nečimrnost in v prazno izgubljen čas, ki se nikoli ne povrne. Moj
etno koncert v Cankarjevem domu, z odvečnimi kilogrami vred,
šansoni, gledališče, igrače Gašperjevih sošolcev, njihova modna
oblačila, zunanji videz, imetje in podobne neumnosti, pa popoln
balast!

Lina kakšen mail, so mi kar solze prišle v oči. Kako se res pehamo za nepotrebnimi stvarmi, pozabljamo pa na prave vrednote.

Žiža tudi jaz imam probleme s šestico. Mi jo je zobozdravnica že 4 odprla, pa slikanje, pa iglice. No sedaj je boljš. Sem pa na momente mislina da se mi bo zmešl. Še dobr, da sem imela še tablet od carskega reza. Men Lekadol ni nič pomagal. Sem tudi jaz dojila in imela slabo vest zaradi tableta. Sam bolš je en tablet uzet, kakor pa cel dan jokat zaradi bolečin. Pa kaj en dan več dni. Sicer pa pravijo en otrok en zob. Upam da to ni res.

Naša Zala je danes stara 5 mesecev!!!!!

Ne morem verjet kako čas beži, prve tri mesece ni šlo nikamor, zdej pa tako leti. Se rajši ne spomnim, kako je bilo pred 5 meseci. Še 5 mesecev pa bom mogoče pozabila.

Uživajte če imate sonček, pri nas je takšna megla da dol padeš.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dan bejbe,

mali zunaj pridno spančka, jest sem pa vmes vse pomila in posesala, vmes pa še moža iz poliklinike pripeljala, ker je imel eno manjšo operacijo. Tko da bom zdej še medicinsko sestro mal špilala...

Vse najboljše 5. mesečnikom in seveda njihovim pogumnim mamicam.. ..še malo pa bomo že pol leta stari kajne ?!!

Midva se morava pa pohvalit - sva dobila prva dva zobka. Zdej mi je pa jasen zakaj tisti kaos prejšni teden....

Sončica - midva imava voziček v predsobi, pa koleščkov nič ne obrišem. No, dober zdej da bi bili ful svinjski potem še, drugače pa ne. Imava pa po tleh ploščice tako da lahko mimogrede obrišem....

Nč, grem še z malim na en sprehod, potem pa kosilce kuhat. Imate kakšen predlog - jest bi kar nekaj lahkega ??!!!

hojla, vse!

mi smo danes dobili drugo pikico in je bilo vse ok; nobenega joka . in matevž je res pravi korenjak, saj ima 8300g in 68cm. oči je takoo ponosen  in pri zdravnici skoraj nism prišla do besede....se bojim, da bo zvečer hotel dojiti ; v bistvu sem pa jaz tako ponosna na svojega, da gre z nama na vse posvetovalnice in da ga zanimajo stari iz prve roke.

soncica - dodatek za športni del je v bistvu podloga za avtosedež in sicer od bebe comfort-a in kupila sem ga v BC. mislim, da je stal 3.990sit oz. 17eur. sem ga pa ravno prejšnji teden odstranila, ker je bil tevž že kar malo "živčen" in je hotel biti višje. zdaj sva dala voziček v polsedeč položaj oz. najbolj nazaj kar se da. in mali zdaj uživa in tudi zaspi lahko lepo. 

jaz pa fotke sproti razvijam in lepim v album, saj mi le tako ne uidejo datumi in aktualni komentarji.
no, alarm - hranaaaaa.

pa-pa

Čao punce!
Moj Lovri je že zaspančkal, sva bila danes cel dan zunaj, ker je bilo tako lepo pa je čist utrujen (čeprav je tudi v vozičku 3/4 časa spal), jaz pa imam čisto nafilane baterije od sončka. Sem že po naravi velik poztivist in optimist, ko pa posije sonček me kar razganja ;)
Ker je bil prejle tamal mal zoprn in nisem vedela kako naj ga še zabavam, pa še doma ni nikogar, sem v banjo natočila vodo in se kar skupaj z Lovrom spravila vanjo. JOj, kolk je užival!!!!!! Pa še ful dalj časa sva bila notri, ker ponavadi ga kar hitro iz banjice vzamem (ki jo dam tudi v ta veliko banjo, ker mali ful šprica) ker me začne križ bolet. V glavnem, poskusite, ne bo vam žal

No, zdaj grem pa še malo pospravit, ker me jutri cel dan ne bo doma - mam faks in to cel dan.
Pa EMO  bom gledala, da vidimo če bo kaj pametnega.

Papa

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Čer...
Da na hitro malo pozdravim...

Gremo že spančkat, da naberemo moči za nov dan...

Jutri greva s prijateljico na en čvekec, pa mal po trgovinah, če je še kaj zanimivega ostalo...Tamalo bom pa kar mal tašči poturila, da se mami mal po svoje sprosti...

Ja Lia tud že tko skače, da bo kmal ven iz stolčka skočila..Sem jo prav gledala danes, je čist divja...V posteljici še ne tako...
Pa saj je vseeno kje se zbudi, važno da maš zaščitene ograjce, da se kam ne butne....Tejca, bi ga kar privezala...

Lina bravo za zobke.... Potem jih lahko jaz tudi pričakujem, sva imeli podobno sračkanje...

5 mesečnikom pa vse naj naj...

Bojo že kmal pol leta, kako gre hitro...

Jaz sem pa danes avto spucala v nulo, Lia je bila pa zraven je bil tak lep sonček, je kar pančkala v vozičku...

Nočko...

OJLA!
Pa sem le uspela do računalnika priti,vprašanje za koliko časa .Naš Žan mi je včeraj popoldne malo zakuhal .Me je taka panika zagrabila,ampak sem se kmalu skulirala.Saj ni bilo veliko največ 37,8,ampak bala sem se da bo ponoči še narasla.Pa ni,hvala Bogu.Danes dopoldne pa je imel samo še učke solzne,pa tudi to se počasi rihta.
ZALA ADL-Vse naj naj za 5 mesecev
YENNIKA-vam prav tako
Danajax in Tanyka kje sta pa vedve.Nič se ne oglasita.Sploh ti Tanyka si se vsak dan redno oglašala.Upam da sta u redu.
Za kapljice AD3;jaz jih dajem po pet na dan,sem pa ugotovila da če mu jih dam zvečer,potem se mu skoz spahuje,tako da jih dobi zjutraj pred dojenjem.
Aja tardeč ;jaz je še sploh nisem dobila .Mogoče zato,ker polno dojim.Saj še rajši vidim,da je ni.


_____________________________

Žan 27.09.2006

Dobro jutro!
Danes sem pa zgodnja ;) ssem že od pol petih pokonc,  ko se je Lovro zbudil za hrano, potem pa ni hotel nazaj zaspati, ker mu je nosek nagajal. Pa sva imela že ob petih zjutraj borbe, ko sem mu nosek pucala, se je drl kot jeshar - če ga je kdo slišal, upam da me ni prijavil na društvo proti mučenju otrok Ampak kaj hočemo, malo tulimo, potem je pa  vsaj nosek čist. Zdaj pa že eno uro spi, jaz sem bila pa že pod tušem, cunje sem obsila, zdaj grem pa Lovrove stvari pripravit, gre danes spet v varstvo mamica pa na faks.

Sem pa opazila pri Lovru, da zadnje čase skoz dviguje ritko, dela nekakšen most, pa skoz glavico nazaj obraća. Sem včeraj klicala patronažno, pa je rekla da je možno da je HIPOTONIČEN. Zdaj me pa fuuuul skrbi, je rekla naj ga dajem v lupinico oz. v čimbolj tak položaj kot je v maternici, pa da naj ga čimbolj zamotim  ko vidim, da to poskuša delat. Sem že malo brala o teh stvareh in velikokrat je vzrok temu tudi nepravilen handling.... jaz zase vem, da zihr Lovra ne dvigujem prav (še posebej iz posteljice, ker je ful težek, mene pa križ boli) in se zdaj ful sekiram. Je tudi rekla patronaža da naj kak teden počakam, potem pa jo pokličem, če pa ne bo bolje pa k zdravniku po napotnico za RA. Mi je pa še svetovala da naj kakih 14 dni raje ne hodim z otrokom v Zdravstevni dom, ker je ful nekih bolezni in so tudi posevtovalnico kar odpovedali.

Ok, letim....evo, pa še LOvro se je ravno zbudil, se že oglaša nekaj v babysiter.

papa

dobro jutro babe,

ja incabinca kaj pa ti tako zgodaj strašiš kle gor ??? Jah otroc kajne ? Nam ne dajo miru....heheheh...

No, naš je spet spal celo noč. Sem ga dala spat ob sedmih, ob štirih zjutraj je potem jedel in spi še zdaj. Moram kar fejssssssttttt trkatttttt, ker tole je carsko. Prakticiram pa sedaj tako, da ga poskušam opoldne obvezno dat spat ( zaenkrat samo v vozičku, zunaj na sončku ), nekako po peti uri, pa ga enostavno zabavamo, da ne zaspi. In deluje, saj ob osmih pade v posteljo ko klada.

Mati gre tudi danes malo v šoping in na kavice, pa na čveke. Mali bo pa kar pri taščici....Princes, da se ne bosta kje naša pa vaša srečali....heheh...

Pa obvezno mu moram kaj kupit za zobke...pravijo, da tisti ki najde prvi zobek, mora dojenčku kupiti nekaj v belem. In glej ga zlomka, da imam to srečo jest.....Mu bom pa kupila tudi tisto aventovo čudno flaško, ki ne poliva, ker opažam da je tako vesel če lahko sam pije, pa še za igračko jo ima....

Sončica, a uporabljaš kakšne kapljice proti krčkom ???

Nč, se grem mal sestavit za današnji izlet....

Ojla

Spet na hitro:
Lina nalo se pozanimaj glede aventovega čudežnega lončka, baje da ni tako dober. Po nasvetu Dajanex sem si tudi jaz nabavila raje od Chiccota in res nikjer nič ne kapla in curlja. Samo naš falot še vedno ne zna iz njega pit, ga samo veselo grizlja in drgne z dlesni.

Spet naše nespanje. Res je jedel samo ob polnoči in ob 5 zjutraj, zbujal se je pa čist vsako uro. Potem pa v naročje in Naša četica koraka pa je bil spet mir za eno uro..... Bom še kar vztrajala mogoče mi pa uspe (če ne bom jaz prej okol padla).

Glede GH se pa nimam kaj pritoževat. Cvetača, korenček in jabolka gredo za med. Kar ne more nehat jest. Če pa slučajno kaj jaz jem me pa skoraj poje z očmi, revček bi vse rad probal.

Lep se imejte in uživajte na sončku. Pa pa

_____________________________

15. september 2006 - ALEKSEJ

SEPTEMBERKE KAJ SE DOGAJA,KJE STE!!!!??????

_____________________________

Žan 27.09.2006

Punce.... ?????????????????

Ja, kje pa ste?

Mi smo danes naredli en dooolg sprehod, mali sedaj spančka, js pa gledam Emo in zlagam plenice...

Kar se tiče izbora, raje ne bom komentirala, ker bom zihr sfalila...

Na hitro:
Pepelka - ... čuki: ko slika bo zbledela, zgubil se bo glas...
Žana:  tud že slišano, sam se ne morm spomnit, katera pesem...


Včeraj sva malega prvič pustila v varstvu zvečer in je mali spal od 7ih zvečer, ko sva šla, pa do 5ih zjutraj!!! Midva sva bila drgač že ob 1ih doma. Itak, da je bil v zlatih rokah staršev od mojga, tk da ne bi blo panike, tud če ne bi spal... Me je pa vseen špikalo, kak bo to zgledalo, Bova morala večkrat kam zgasnit, da se navadiva, :)


Zdej grem pa naprej zlagat plenice, pol pa še mal v knjige...

Nočko, pa javite se kaj, je drgač tole toooolk žalostno...




_____________________________

...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...

Heloo...

Ja jaz sem se cel dan potepala s prijateljico, je bilo tko super,d a sem skor pozabla da mam doma....
Res sva čvekale kot utrgane, pa po trgovinah hodile, pa na kavicah zunaj sedele, je bil tak noro dober dan... Tašča je pa tud kilometre z vozičkom nabirala...

Res mi je pasal tale čvekec....Lii pa tud ni bilo hudega....
Lina si se ti tudi načvekala??

Incabinca Lia pa tudi ful ritko dviguje, kar skače v stolčku pa na previjalni...K skokica..
Ja da ni to kaj narobaj...Glavico nič ne obrača...

Jaz sem ji tudi kupila eno flaško z ročajčki, tko da zdej že mal sama flaško drži, se ji je danes prav zdelo...

Sončica prison brake je res huda nadaljevanka, sva jo imela na dvd-ju, se nisva tri dni premaknila iz kavča, sva imela oči kot sove.... Že dolgo nisem kaj tko napetega gledala, pa igralec je tud huuuudoo hhuudd...

Zdej pa nesem šiško spančkat..

nočko....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

OOo končno sem tudi jaz našla nekaj časa za RR čvek!! Mi smo ok, jaz sem celo
SUPER ok, sva šla danes z v SAUNO!!!!! Kako je pasalo, še zdaj ne morem dojet, kako dobr sva se imela....čeprav sva pobegnila samo za tri urce!

To bova pa še ponovila. Pred nosečnostjo sva namreč redno hodila in v zadnjem letu mi je še kako manjkala...

Emo pa sploh ne vem če bi komentirala, zdaj jo poslušam v ozadju...po mojem mnenju je čist adijo.

Chiccotov lonček je pa res super, naša mala že veselo pije z njega (kadar jaz pobegnem) - seše vedno 100% dojiva.

Pri nas pa kozice razsajajo, imajo jih vsi tamaučki okrog nas, sva bile tudi v stiku z dvema tik preden sta dobila. Zdaj se zanašam na to da naj bi bila tamala odporna na vse te bolezni zarad dojenja, upam...

Ste enkat imele debato o blazinicah: Brez blazinic za dojenje pa pri nas ne gre, sem potem čist mokra, ponoč mi itak zlezeta dol in je zatop vse okrog mokro . Tiste nalepkice zadaj nič ne nucajo, imela pa sem že menda čist vse znamke in zdaj ostajam na tapocen iz milerja ker se pri meni čist ok obnesejo.

Dalin tvoji so pa pravi pobiči že!! Kar vidim kako bodo brenčali in našim ponosnim očkotom punčk delali sive laske. Sicer pa glede na to da vidim da so tako lepo vzgojeni, ne bi blo nič hudega če jo kater od tvojih ujame. Ampak se razume, nič prej kot čez slabih 30 let!!

Naše dete se tud zvija, glavico obrača za televizijo, pa če je treba se tudi čist ulekne... Najraje se zvija v naročju, ker ve da se lahko fuul ulekne in razmahuje z rokicami in nogicami. Kaj pa vem, se mi zdi, da preveč vedno na negativno razmišljamo. Po moje je vse to del razvoja.

Koliko so težki vaši falotki, ki nosijo že pleničke št. 4!?

Spanje jepri nas načeloma OK, se pa dogaja (zadnje čase vse pogosteje), da se zbuja ob petih. Cca 2x na teden, drugače spi tudi do 8ih, spat gre pa ob devetih. Mislim da počasi mleko ni več dovolj kalorično zanjo. Zaenkrat imam v planu začeti z dodajanjem ko bo stara 5 mesecev.

Vsem čestitke za 5 mesecev!!!!

Zdaj pa malo   potem pa . Ja o morju razmišljat, jaz sem že čist v planiranju dopusta. Kaj pa kaj ve???? Kaj nameravate it na morje?