Jaz sem tudi pred leti hodila z bolanimi ljubosumnežem. Groza.  
Na koncu sva se razšla ker je on bil z drugo.

Nisem vsega brala, bi pa dodala samo tole:

Tisti, ki je bolestno ljubosumen, ponavadi SAM vara.

Preverjeno. Večkrat.

ja na žalost res!

Pa sposoben je takšne scene delat da se ti zmeša!

Jest bi mu pa na tvojem mestu rekel, da si boš res enga najdla, da bo vsaj razlog za to, da jih poslušaš.

so ljubosumni ljudje.. pa so nezaupljivi ljudje..

vprašanje kaj je on.. nekdo lahko zaupa.. pa je še vedno ljubosumen..

če ni zaupanja med partnerjema, potem ni nič...

 verjetno bom poskusla še kakšen vaš recept. Moram pa rečt, da ima moj verjetno res bol slabo samopodobo. Sej vse pomembne odločitve prepušča meni.  ker nočem bit povprečen povprečnež seveda delam in nisem zadovoljna samo s tem, kar imam in s tem kar sem. Hočem rasti. Ne samo duhovno, ampak tudi materialno. Hočem nekaj bit. Nočem imet kariere, saj imam 3 otroke in sem se odločila za družino.Sam nočem pa biti nekdo, ki gre v službo in pride domov in pika.Hočem napredovati in s tem pridobiti določen ugled v kraju, kjer živiva.
Da ne bo pomote nočem nekega preseravanja in siljenja gor ampak se prav tako nočem utapljati v povprečju. To želim pokazati tudi svojim otrokom, saj z delom vedno dosežeš nekaj več, pa naj bo v duhovnem ali materialnem smislu.
Moj pa bi kr bil na točki, kjer je. V službi ima možnost napredovanja, pa noče, ker bi s tem moral prevzeti del odgovornosti, pa noče. Prav tako noče prevzemati odgovornosti doma.
Verjetno oziroma sigurno izhaja to iz njegovega otroštva, ko ga oče ni nikoli pohvalil in mu pustil, da kaj sam naredi. Tako se ni naučil. Da ne bo pomote. Je sijajen mož, zna narediti marsikaj, samo priznanja potrebuje. Vem, to ugotavljam večkrat. Sej ga pohvalim in vse, sam to ni to.
Mogoče je res samopodoba tista, ki je pri njem proble. Sej ne izključujem tudi varanja, sam se mi zdi, da vse bolj kaže na samopodobo.
Kako pa to dvignat. Kr hvalit v nedogled in se klanjat?????

Zakaj pa povezuješ hvaljenje s klanjanjem??? To sta dve različni stvari. Jaz še v življenju nisem imela občutka, da se komu klanjam, hvalila sem pa že marsikoga. Če se sam sebi zdiš ok in če se ti drugi ljudje v resnici zdijo fajn, jih pohvališ iz srca. Klanjanje pa je umetna zadeva, povezana z občutki manjvrednosti tistega, ki to počne.

A potem se tebi mož v resnici ne zdi vreden hvaljenja ali pač samo ne moreš razumeti, da je to njegova vrednota? Z vrednoto se rodiš, tako kot ti s svojo vrednoto po dokazovanju, se je on rodil z vrednoto, potrebo po sprejetosti, hvali. Zakaj bi bila tvoja vrednota več vredna kot njegova? Samo v primeru da razumeta vrednote drug drugega, jih lahko en drugemu iskreno in iz srca dajeta in fajn živita. Kaj te pa stane hvala? Njemu pa je to hrana kot nedeljska juhica. Še tebe polni zraven, kadar iskreno razmišljaš o tem, kako fajn moža imaš, pa mu to poveš, a ni res?

ma sej ne povezujem s hvaljenjem. Mogoče se se narobe izrazla. ..........??????kako naj povem?:::::::::::::: če jaz kej naredim, me nikol ne pohvali, al je to v službi da napredujem, al je to doma al z otrokial kar kol. Od njega prav tako še nisem slišala pohvale skoraj nikoli. jaz pa moram vse delat. No skoraj vse!!!!!!!!!!!!

Mislim, da si povedala problem tvojega partnerja. Ko si omenila tvojo službo in napredovanje, se mi je porajalo po mislih : kaj pa če je to vzrok, da si na višjem položaju kot on in uspešnejša???'Taki znajo biti po tem zelo napadalni in boječi predvsem. Njegov ego je definitivno padel na tla. Pa naj mi ne zamerijo moški kar sem napisala zdaj tu.

Kaj pa vem, meni se zdi, da je vajin problem globji. Ti si ambiciozna, on ni, ti bi od njega več kot ti nudi, on ne bi več ne dajal ne prejemal kot že trenutno, je s tem zadovoljen....skratka, ti bi ga spremenila rada.....ampak posledično je njemu menda ja jasno, kaj si ti o njem misliš tudi njemu samemu. In pri nekaterih ljudeh s teženjem ali sitnarjenjem ali dopovedovanjem ali čim takim ne dosežeš nič. Nekateri ljudje funkcionirajo tako, da bolj so pod presingom, bolj slabo se odzivajo in težje še tisto naredijo, kar prej mogoče bi. Saj on je tebe razumel, kaj bi rada, pa morda ne more, ali pa noče. Ali če hočeš drugače, vedno boš prej dosegla reči s soncem kot z vetrom in mrazom. Hvali, tudi če nisi hvaljena, vesela bodi, zaradi sebe, prijazna, zaradi sebe, pa bodo veseli še tisti okrog tebe in naučili se bodo pohvaliti. In takrat morda obstaja možnost, da bodo naredili nekaj - za tebe. Ker jim je fajn s tabo, ker ti zaupajo, ker jih imaš rada in jih ceniš. Ali pa tudi ne, če žal ne morejo. Ampak ti boš še vedno vesela - zaradi sebe, prijazna - zaradi sebe in ti boš tista, ki se boš dobro počutila. In v končni fazi, če ti človek ne more ustreči niti zgrda niti zlepa, potem bosta šla narazen - kot čisto ok kolega. Dokler pa ima občutek, da ga ne ceniš, pa da ni vreden nič - pa je jasno, da je njegovo ljubosumje veliko večje, kot bi bilo sicer in da je zapustilo vse meje. Kriv je sicer sam, ker se ne ceni in ker ne uživa sam s sabo - vendar je tebi v interesu doseči svoje, a ne. IN spremenil se bo očitno samo sam od sebe, če se bo dobro počutil....in zato rabi tvojo potrditev ....ni druge variante po moje.

Morda je dobil občutek, da vse glavne niti vlečeš ti - družina in njen status, kariera, kjer je tvoja pred njegovo (?) in da je on v tej sceni samo statist in ne glavni igralec.

To je še enkrat potrditev njegove navidezne manjvrednosti, ko ga nihče ni pohvalil in je bil vedno v drugem planu.

Kaj če si je ljubimca izmislil enostavno zato, da si prvič popestri življenje in drugič, da dokaže, da je vsaj enkrat on tista glavna movie star v vašem družini?
Našel je zelo preizkušen recept, kako pritegniti pozornost.
Kaj če je to vse, kar si želi? Tvoja pozornost?

ja sej jaz vlečem te niti, samo mi jih je sam prepustil. Če je treba kej uredit reče dej ti. Haloooo. On je fizični delavec in bo naredil kar mu boš rekel. ampak res rekel, pa čeprav v službi ne opravlja fizičnega dela......mislim .........bi moral bit navajen komuniciranja, dogovarjanja in podobno, saj to počne v službi.

skratka organizacijo prepusti meni, saj je prej vse organiziral in odločal oče, on je pa lahk sam delal.

Skratka ko sem prebirala tele vaše odgovore in svoja opažanja  ugotavljam, kje morda tiči problem. ja sej ga bom hvalila, zdaj bom pa še posebno mela priliko, saj bova obnavljala hišo. ja vem, da mu moram tudi jaz pustit da stvati ureja, se dogobvarja z delavci.... sam jezi me, ko se ne zgane  ok bom mal izpregla.  mogoče sem pa res postala preveč ambiciozna?  mislim preveč za mojega moža , ker sama sebi se ne zdim, meni je to normalno, kar počnem. mogoče je pa mene treba po glavi in me streznat??  me mal potegnat nazaj.

skratka hvala vam za odgovore.