[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ko ne delas razlike med bioloskimi in druzbenimi vlogami spolov, ko jih mesas in enacis, na nekatere stvari niti ne mores dati smiselnega in pametnega odgovora. To, da se bos skrila za tem, da namrec se nekaj drugih enako pocno, je samo tvoja potreba po skrivanju za skupino. Te tolazi ali ti daje potporo misel, da nisi sama. To je enako kot ce bi ti jaz napisala, koliko ljudi mi na ZS pise, da imam prav.... Otrocarije... pa se nasmejes se lepo, da nisi kao sama...
Nekatere tvoje trditve enostavno ne drzijo, pa ce beres kaj pisem ali ne.
- ce ti ne poznas moskega z dolocenimi znacilnostmi, to se ne pomeni, da taksnih moskih ni;
- nima vsak moski hobi, ki je pomembnejsi od druzine ali je enakovreden kot druzina, nekaterim je druzina najpomembnejsa, nekateri sploh nimajo hobija izven druzine;
- "Ful težko je biti moški, toliko se pričakuje od njih, oni pa nimajo pojma, kako naj gredo čez sebe,..." - komentar je skoraj nepotreben...  vendar... po tej tvoji "teoriji" se zenske ne bi smele niti jeziti, niti locevati, ce jih moski vara, saj je to v "genih" moskega. Moski, ki ne vara svojo partnerko (a to mu je v genih) ni pravi moski in ne more biti srecen ker mora iti cez sebe.. tudi agresivnost je moskim v genih (zenske so mile in nezne saj jim je v genih ljubezen in skrb - by Gina TM), pa je popolnoma razumljivo, da im je strasno tesko ker morajo iti cez sebe, da ne pretepajo partnerke in  popolnoma razumljivo, da pravi moski pretepa svojo partnerko...;
- Vzgoja... vzgoja spolov ni odvisna samo od druzinske vzgoje, temvec tudi (ali se bolj) od druzbene vzgoje in nima neke pretirane veze z znacajem. Genska determiniranost znacaja, bi pomenila, da samo zenske podedujejo dolocene materine znacajske lasnosti, a fantki ocetove in zarada razlicne bioloske ("genske") determiniranosti fantki ne morejo podedovati materinih ( zenskih) znacajskih lasnosti, punce pa ne ocetove ( moske) znacajske lasnosti. Taka trditev ne vzdrzi nobenega globljega tehtanja. Da ne govorimo o mesanju oz. nerazlikovanju druzbene in "genetske" determiniranosti. Duzbena determiniranost se lahko spreminja. Tezko in pocasi, vendar zagotovo se lahko spreminja, a spreminja se tudi preko druzinske vzgoje. Zato se je tudi "genetska" determiniranost moskega za vlogo pater familiasa spremenila in zenska "genetska" determiniranost za kuho in gospodinjstvo spremenile - ker so se spremenile druzbene okoliscine, ne pa geni.

Sicer itak napisano "kao" ne bos prebrala, vendar to ne bo naredilo tvoje trditve kolickaj bolj tehtne ali pametne. Zakaj se pa rajsi skrivas, kot argumentirano odgovoris, vem jaz, ves ti, pa tudi "drugi"

Odkar sem rodila... razmisljam se vedno enako kot pred porodom, pred nosecnostjo... in zelo zelo podobno Baguski...

Nisi edina.
Še za odtenek bolj jasno mislim tako in še za odtenek bolj stojim za svojim mišljenjem.

Za druge ne moreš vedeti, ali jih beremo ali ne, ker nimaš glave drugih. Če nič ne odgovorimo, še ne pomeni, da jih ne beremo. Samo toliko, o logiki.

Veliko zanimivega, zabavnega, berljivega napišeš. Škoda, da svoje razmišljanje vkalupljaš v krogu enako mislečih.
Ko te berem, mi deluješ človek odprte glave, ki se rad uči. S tole izjavo omejuješ sebe in svoj potencial dojemanja in učenja.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ni treba, da ga prepustim. Oče se hoče ukvarjat z otrokom, ga vzgajat, ker je njegov oče in eden od staršev. Zakaj mi ga morala "prepustit"? Tega res ne razumem.

Znam zamenjat gumo na avtu in razcepit drva za kamin. Nisem moški in mi gre to počasneje kot njim, predvsem cepljenje drv, ki zahteva več fizične moči.
Drva so nacepljena, na drugačen način kot tista tipično moški, ogenj guri in nam je toplo. To naredim, ker mi je to v veselje naredit. Zakaj, ne vem, dejastvo pa je, da mi je v veselje. Zato naredim in se ne sprašuejm, ali imam to zapisano v ženskih genih.
Moj mož z veseljem vzgaja najinega otroka. Zakaj ga ne bi smel? Zaradi tistega 1% genov, ki ga ločijo od  mene? Pa dajte no, ne živimo v praskupnosti. Zato ker je njemu vzgoja otroka radost, naj mu dokazujem, da ta naravna pravica pripada meni? Zakaj je? Zato da se bom pritoževala, kakšnega moža imam? Da gre raje na pri kot na sprehod z otrokom? Seveda da zmaga pir, če jim to pravico že vnaprej jemljemo in jo pripisujemo materi kot absolutno pravično.


Kot enemu od staršev mu pripadajo pravice iz starševskega varsta. 260 dni dopusta za nego otroka, pravica do bolniškega dopusta in ostale zakonske pravice. In moja pamet mu starševskih pravic ne more kar zbrisat, halo,kje pa živimo  


Ko govorimo o pravici očeta do otroka, to pravico absolutno dodeljujemo materi.

Ko govorimo o dolžnosti očeta, da za otroka skrbi, npr. v primeru ločitve, pa udrihamo po teh pr , ki ne skrbijo za našega otroka.
Ne pljuvajmo v lastno skledo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ni tako črno belo, da bi na taka vprašanja odgovarjala z ja ali ne.

Vse je v kontekstu, tudi vzgoja in skrb za otroka poteka v kontekstu najinega odnosa.

Glede na odnos, ki ga imava misli, da mi nikoli ne boo potrebno na to vprašanje odgovarjati z ja ali ne. Moški, s katerim smo, potrjuje naše prepričanje o medsebojnih odnosih ter o vzgoji otroka. Moje prepričanje in moja vrednota je skrb, tako pravico kot dolžnost obeh staršev, da v tej vzgoji sodelujeta. Zato si vprašanj, ki bi zahtevala enoznačen odgovor da ali ne, ne postavljam. Ne sodijo v sistem mojih vrednot. Tako enoznačen odgovor mi ne pomeni nič.

To je tako, kot bi morala odgovoriti, kaj imam raje sonce ali dež. Zamisli, da si izberem sonce in do konca življenja živim vsak sončen dan. Brez kapljice dežja.

Nalin,mislim,da odgovora neboš dobila.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!