joj, punce, jaz ne vem, a so to hormoni al kaj, ampak jaz si že več kot leto želim še enega otroka...
moj pa seveda, niti slišati noče...imava namreč že dva (12, 2)....
njegov razlog je, da se počuti prestarega (47), čeprav je full fit, pln energije...pa še skoraj mlajši zgleda od mene, ki sem koledarsko 13 let mlajša od njega ...aja, pa da njegovi kolegi (za katere itak nikoli ne najde časa in se vidimo 1x letno) nimajo tako malih otrok...
pa ne mi rečt, da bi se o tem morala pogovorit prej, ker sva se....ko sva načrtovala hčerko, sva se pogovarjala še o 3. (sina pa sem dobila v paketu z njim )
drugače pa se super razumeva, z otrokoma pa praktično nima nič dela, ker za vse skrbim (z veseljem) sama (tudi ponoči za tamalo ni nikoli vstajal)....z njima se ukvarja večinoma kot si želi...ima ju zelo rad, je pa deloholik...
ko ga pa vprašam, če morda želi še več časa za naju, pa pravi, da mu je fajn, se nič kaj ne pritožuje...
meni se pa skoraj meša in se komaj zadržujem, da mu ne težim...
kaj naj?
vse tole zveni morda otročje, ampak moram spraviti iz sebe, ker gledam samo še mamice z majhnimi otročki
pa hvala, če je katera prebrala

Jaz sem prebrala.
Tretji otrok je v načrtu tudi pri naju s Kamikazo. Zaradi finančnega stanja pa ga zaenkrat samo delava.  Naredila ga bova nekoliko kasneje, ko urediva ostalo. Prostorsko nimava težav, če bi ga imela že zdaj, zaposlitveno oz. v zvezi z varstvom tudi ne, ampak ker to dvoje žal ne zadostuje, je tretje dete "odloženo" do nadaljnjega.
Tudi pri naju je tako, da sem jaz tista, ki si 3. otroka želim nekoliko bolj kot Kamikaza, ampak imam pa vsaj to srečo, da se na splošno tudi on strinja s tem, saj pravi, da si je od nekdaj želel dva otroka in to po možnosti seveda parček (najprej pa fantka). In "najprej fantka" je dobil, jaz pa si tudi že počasi želim imeti še punčko, saj imam zdaj doma 3 moške in se počutim kot v samskem domu.
Hormoni? Ne, me ne razganjajo, ker jih je ukrotila pamet. Včasih me sicer piči pa rečem Kamikazi, da pojdiva naredit 3. otroka, nato pa prideva seveda samo do delanja . Za ostalo poskrbi kemija.
Bistvo - ja, 3. otrok bo. Kdaj, pa še ne vem.

Kerensa, hvala.
Hm, midva bi v bistvu morda morala malo povečat kvadraturo, ker oba delava tudi doma in se papirji itd. valajo po celi dnevni in kuhinji...pa še kje ....zadnjič sem se zvalila na spenjač

Ja, kaj morata pa še vidva pošlihtat? Financ ni nikoli premalo?
Jaz na trenutke razmišljam, da bi ga spravila v stanje zmanjšanje prištevnosti in potem v napad ....pa se mi  ne pusti!!! čeprav, hm, mi tak način niti ni pr srcu..ampak v sili še slon muhe žre

Ah, bom morala zgleda še fajn argumentirat, zakaj je fajn imeti 3 otroke...

Tudi pri nas se VSE valja po celem stanovanju, ne samo papirji, in mi hodimo, sedimo in ležimo NA VSEM.

Glede stanovanja na splošno - imamo dvosobno stanovanje, kar je za 3 otroke sicer malo, ampak večja dva v otroški sobi, manjši pa pri naju v spalnici - torej je izvedljivo. Vrtec imamo zadaj za blokom in ni problemov z vpisnimi mesti ali roki, pa tudi s Kamikazo imava takšno delo, da se lahko šihtava oz. da je vedno eden pri otrocih. V res skrajni sili sta pa tašča in tast v sosednji ulici. Ampak RES v skrajni sili.

Finance pa... ne jaz ne Kamikaza nimava redne službe. Dohodki so različni iz meseca v mesec. Edini dohodek, katerega višina se ne spreminja, je otroški dodatek. No, pa še ta se mi bo novembra zmanjšal.  Dokler nimava vsaj 500.000 SIT netto mesečno, ni šans, da narediva tretje dete. In dokler ne zgineva ven iz tega najema, ki nama pobere 150.000 SIT mesečno.

Ko bo pa to urejeno, pa ni problem. No, vsaj jaz ga nimam. Imel ga bo Kamikaza, če si bo do takrat premislil. Ha... bi ga rada videla, koliko časa bi brez seksa zdržal... Ha!

men se pa zdi, da naju čaka še kar dolga pot do 3.-ega....
moj si pa kar hiško želi (sedaj smo v bloku), ampak pojma nimam, kdo bo po celi bajti za njim vse pobiral in čistil....
jaz bi se rada zaradi družbe in mojih preselila spet nekam v okolico ljubljane, tu v mb namreč nimava nikogar razen drug drugega in tamalih
sem pa trenutno v fazi samozaposlovanja (j... prav to, česar nisem nikoli želela - firm v lastnem domu!!!!), prej sem delala samo po avtorskih....moj ma pa kup enih biznisov...pa ves čas samo dela, je pravi deloholik ...mene pa že kar malo daje, ker sem bila od srednje šole ves čas navajena na lastne finance, sedaj pri 34 mi že skoraj dve leti pa mož daje ...ah, pa saj sem mu 24h/dan na voljo

Hja... pravijo, da smo žene najdražje ku*be.

No, jaz željo po hiši sicer imam, ampak bom pa vseeno popolnoma zadovoljna, če prilezemo "samo" do lastniškega dvosobnega stanovanja. Dejansko zase ne potrebujem več kakor tistih cca. 60 m2 (za vso svoje nekoristno šaro pa tudi ne mislim zidati gradu in se zapufati še za v penzijo - rajši takoj vse skup v kanto treščim).

Deloholik pa na srečo nisem ne jaz niti ni Kamikaza. Midva imava pravzaprav lenoritis. Če bi zadela sedmico na Lotu ali pa kaj podobnega, bi bila 24 ur na dan zaprta med 4-mi stenami. ven bi šla verjetno samo zapravljat. No, saj takrat bi pa ves čas zapravljala, tako, da...

Vse, kar vem, je to, da 3. otrok BO. Ostalo je pa še nedoločeno.

Nooo upam, da nikoli ne zadeneta sedmice.. .. ker v tem primeru. pa je mogoce bolje biti deloholik.. Vsaj ven moras iti bolj pogosto, kot zapravljat..

Ko sem si jaz zaželela še četrtega otroka, mi je prijateljica rekla, naj si raje kupim psa. No, kupila sem si zajca in njemu začela dajati vso svojo ljubezen, ki mi je ostajala. Potem je neka druga moja prijateljica rodila in sem šla večkrat k njej in sem tam nosila njeno dete in se z njim igrala in tako še njo malo razbremenila. Kmalu me je želja minila. Zdaj mi je všeč, da je tako kot je. Vendar jaz sem imela 3 otroke po starosti blizu skupaj in bi bil četrti bolj zadaj. Zato je moj primer drugačen od tvojega.
Ti pa imaš enega otroka še majhnega, dve leti starega. Ta otrok bi ti bil najbrž zelo hvaležen, če bi imel še kakšnega vrstnika za igro doma. Torej jaz ne bi čakala, dejansko je treba pohitet, če še imata namen imeti tretjega otroka. Moža poskušaj prepričati, da je to dobro že zaradi malega, da potrebuje družbo. On tudi ni prestar, otroke imajo tudi starejši.
Zdajje še smiselno, čez dve ali tri leta bo pa res prepozno.
Upam, da se ti bo želja uresničila.  Vse se da, če se resnično hoče.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

ja, jaz tudi nekako tako razmišljam, v glavi imam že vse splanirano....sam moža moram še prepričat  

je pa res, da je njen bratec navdušen nad njo (in obratno) in bi se kar naprej igral z njo, včasih ga komaj prepričam, da naredi še kaj za šolo, se vidi s prijatelji....dobra stran je, da si pa tudi on želi še kakšno sestrico ali bratca...

včasih se mi zdi, da me mož noče 'deliti' še s kom, čeprav vedno najdem čas zanj in sva ogromno skupaj... poskuša me prepričati, da ima on prav (da je bolje tako kot je sedaj),  in ga včasih jezi, ker mu ne omenjam ves čas svoje želje, sem mu pa rekla, da bom pač poskušala sprejeti, ker na silo pač nima smisla, ampak da se s tem moja želja pač nič ne zmanjša... postavil mi je celo neke 'pogoje' (oziroma cilje) pod katerimi bi še imela enega otroka, sedaj ga pa bega, ker jih počasi uresničujem
se mi zdi, da se kar malo boji (malo ga pa zabava), ker spoznava, da ponavadi dosežem svoje cilje
moram pa čimprej ugotoviti, kaj v resnici ga odvrača od tega, saj prej je bil on bolj za kot jaz...sedaj se pa kar nekaj izgovarja

tudi jaz bi mela 3. otroka...pa mojega skrbijo finance, pa prostorska stiska pa še in več............jaz bi tudi rabila recept, kako prepričat lubija, da narediva še eno dete....starejši je star 9 let, mlajši pa 10 mesecev.....in vem po starejšem sinu, kako mu jebilo včasih dolgcajt, ko ni mel koga za igro

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Ja, seveda. Otroci rabijo družbo in imaš potem še manj dela z njimi, ker se med sabo igrajo. Jaz sem lahko vse postorila, klepetala s prijateljicami in brala knjige, otroci pa so se mirno igrali skupaj. O je bilo luštno! Saj je še zdaj - samo puberteta je še kar težka, vendar edinec se nima komu zaupat, one se pa sicer včasih stepejo pa zmerjajo, drugič so pa spet najboljše prijateljice (moje 3 so stare 14, 13 in 10,5 let).
Kar povej možu, da bosta potem imela manj dela - če še enega naredita in veliko več časa zase.
Finance in prostorska stiska se pa že uredi. Kjer je volja, tam je pot. Le razvajeni ne smemo preveč biti. Jaz sem imela najprej tri majhne otroke v enosobnem stanovanju. Zdaj imamo 4-sobno, nam je občina dodelila, a kar visoko najemnino. Še zmeraj upamo na hišico. Če bo, bo, če ne, pa tudi vseeno. Otroci so že veliki in najstarejša gre drugo leto že v srednjo šolo v Ljubljano - v internat. In zato se ne splača gradit velike hiše - otroci še prehitro odrastejo in gredo. Kaj če ti potem prevelika hiša. In v majhnem stanovanju ste bolj skupaj in še bolj povezani ... tko, da v tem ne vidim problema.
Srečno vsem. Če človek preveč misli, da ne bo šlo, pa itak ne bi nič naredil, a ne? Življenje je zmeraj nepredvidljivo....

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

ko pride moj  domov iz službe, ga bom posadila za računalnik, da si malo prebere....upam da ga bo to vsaj malo prepričalo...

aja, a ve katera, če je to res, da imaš pol, če so otroci trije 100 tisoč otr. dodatka.....pa pol je še nek dodatek za velike družine, ali?

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Odvisno, Mojamura. Če bi prejemala tri najvišje otroške dodatke, bi to zneslo cca. 70.000 SIT mesečno, enkrat letno pa še tistih cca. 80.000 SIT dodatka za veliko družino (pri štirih otrocih ali več dobiš pa cca. 100.000 SIT). Ampak to je definitivno premalo, da mesečno preskrbiš vse tri ali štiri otroke. Jaz sem imela do pred kratkim dva najvišja otroška dodatka, ki sta skupaj nanesla cca. 45.000 SIT, pa ti povem, da je šlo samo za Robijeve plenice in umetno mleko cca. 30.000 SIT na mesec, najmanj 10.000 SIT pa za oblačila in kozmetiko. S preostankom 5.000 SIT ni šans, da sem plačala še Janovo šolo, ki je v povprečju 25.000 SIT mesečno, ali pa, da bi še njemu karkoli kupila. Sva morala s Kamikazo zraven dodati še kar simpatično vsoto, da je bilo vsaj za silo.
Ampak otroški dodatek se ravno zato imenuje dodatek, ker je res samo dodatek. Ta znesek ti država doda k tvojemu denarju za tvoje otroke. Država ti samo pomaga, osnovo pa moraš vseeno urediti sam, kakor veš in znaš. Ampak zato, ker je osnova tako draga (3x hura za olajšave, ki so samo na papirju, v praksi pa za en "moški spolni organ"!), se pari ne odločajo za več kakor enega ali morda dva otroka. No, OK, vsa čast redkim izjemam (vedno redkejšim), ampak tukaj pišem o večini.

Tak, da... tisto, kar ti da država, je drobiž v primerjavi z dejanskimi stroški. Tudi za tiste, ki prejemajo najvišje dodatke. Jaz se ravno ta mesec poslavljam od njih. Pa-pa, otroški dodatek!

ja saj razumem zakaj je otroški do datek DODATEK k lastnemu denarju.....zanimala me je samo višina vsaj približna pri treh otrocih.

no, zdaj pa, kerensa, napiši še nekaj bolj vzpodbudnega, ker če bo moj prebral tvoj post ne vem če bi se navdušil za 3. otroka ....napiši še neke pozitivne strani..pliiiiiiiiiiiiiiizz

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

A vzpodbudno? Hm... seksat je fajn!!!

hahahaha.....ta pa je dobra hehehehe

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

moja izkušnja je takšna:

midva imava tri,: punca, fant, punca, za tretjega sem navijala jaz, moj se je "samo" vdal v usodo  , ne, če ne bi bil za to, tretjega ne bi imeli,

septembra sem bila naročena na sterilizacijo, konec avgusta sem ugotovila , da sem noseča dva meseca, splav ni prišel v poštev, mogoče, če bi bila noseča en mesec, ampak ne verjamem...
z možem sva se sprva težko sprijaznila z novim družinskim članom, do sedaj so bili načrtovani in dogovorjeni, potem pa se nama zgodi: nemogoče je mogoče, ali v prevodu: zarečenega kruha se največ poje.

saj je žalostno, ampak priznati moram, da želje po četrtem ni bilo!


stanovanjski in avtomobilski problem imamo rešen, mož dobro, jaz slabo zaslužim,
odločitev za tretjega otroka ni bila prevelika dilema, želja je prevladovala pred financami,

za četrtega pa je dilema bila,
ne zaradi  financ, saj so relativne,
ampak zato, ker nisem/nisva imela želje po otročku.

ampak brez skrbi, sedaj sem že vesela nosečnica,


vsem eno

, dobra odločitev. Je pa potem toliko veselja z našimi otročki (seveda so skrbi tudi), da nam ni več žal. Saj je prav, da otroci nimajo vsega na pretek in znajo biti skromni in da vedo, da denar ne pade z neba, pač pa ga je treba prislužit, a ne?
Oh, jaz sem videla v Indiji toliko revežev .... ki niti za hrano nimajo, pa vendar živijo in delajo za vsakdanjo pest riža ... To se ne more primerjat z našimi otroci tukaj, ki imajo po večini polno rit vsega in razsipavajo z denarjem ...

In še odgovor Mojamuri: pri nas dobimo okrog 50.000 SIT otroškega dodatka za vse tri skupaj in dodatek na veliko družino enkrat na leto (80.000 SIT).

Ni veliko, pomaga pa malo .... Jaz nimam svoje plače (le na papirju), ker sem zaposlena pri možu, on pa je odvisen od dela in strank .... Letošnje leto je zelo slabo, večkrat sva že skoraj obupala, da bi zaprla, pa je potem zmeraj posijalo sonce - samo žal nikoli za dolgo. Bo že kako, še nikoli ni bilo, da sploh ne bi bilo ...  Rešitev zmeraj pride, takšna ali drugačna ... mi smo polni optimizma.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

no, hvala Sita za odgovor....tudi jaz sem večna optimistka in tudi če je še tako nemogoča situacija poskušam vedno gledati pozitivno na stvar......

upam samo, da bom svojega dragega nekako uspela prepričati za tretjega otroka, ki pa ni vedno tak optimistični pozitivist kot jaz

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Še jaz se postavljam v vrsto  . Ful bi imela še enega; no punčko hočem  , pa se moj ne da več. Strostno sva narazen toliko kot vidva in pravi, da nima več živcev za še enega otroka. Je pa res, da sta ta dva turbo zahtevna, sploh tamali je pravi ritoliznež  in tako je derenja in prerekanja še pa še, ampak jaz bi vseeno imela čez kakšni dve leti še enega  . Upam, da nam uspe, čeprav zgubljam upanje in sem zaradi tega včasih zelo žalostna

_____________________________

Izberi si luno za cilj in tudi če boš zgrešil, boš še vedno pristal med zvezdami

http://www.mddsz.gov.si/index.php?id=8161&no_cache=1

evo, koliko otroških dodatkov dobiš, ha, ha, ha...si me pa nasmejala..bi blo pa fajn ja, 100.000.-

Res pa dobiš dodatek za veliko družino, ki je bil letos mislim da 80.000.- in ga dobiš 1x na leto, vendar ne pokrije stroškov za dva osnovnošolska otroka za šolske potrebščine.

Še to, koliko % plačo imate na družinskega člana ti ni treba računat. To ti piše v odločbi za vrtec ali odločbi za otroške, ki jih zdaj dobiš. NO, tisto cifro množi s toliko članov, kolikor vas je in deli s petimi člani, pa dobiš pravi %.

< Sporočilo je popravil Gina -- 4.10.2006 22:09:55 >

saj gina se mi je zdelo, da je dezinformacija....

zadnjič sta bile 2 kolegici na kafeju pri meni pa smo se hecali malo glede rojstev, pa sem rekla, da mam željo za 3. otroka, pa je ena od teh dveh rekla, ja zakaj ga pa nimaš....če maš 3 otroke itaq dobiš 100 tisoč sit otr. dodatka.

saj se mi je že takrat malo čudno zdelo, ker za otr. dodatek štejejo in preračunavajo tudi vsi dohodki v familiji....takko ta hvala

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Še ena, ki jo preganjajo materinske želje, le da si jaz želim 2.otroka. Pa z enako starostno razliko kot ti, sansan. In z istimi izgovori s strani partnerja - da je prestar, da nima več energije. Ampak jaz sem trmasta in ko si nekaj zapičim v glavo ... no moj reče, da sem kot najin sine, na tla, pa z glavo po ploščicah butat. Kakorkoli, zdi se mi, da mi bo celo življenje tako nekje v ozadju žal, da se nisem odločila še za enega otroka. Ampak to bo kot kaže izključno moja odločitev, ne pa najina skupna. Vsaj do sedaj nisem uspela spremeniti mnenja mojega najdražjega. Pa žnjarim že od rojstva najinega prvega otroka, kar je že dve leti. Jaz sem sedaj pripravljena, telo se je že opomoglo od poroda, priporočeni dve leti sta že mimo, malček je že dokaj samostojen, moj najdražji pa še vedno vztraja pri svojem stališču. Sedaj sem pa seveda v dilemi - naj vztrajam ali naj opustim misel na še enega otročka. Če ga nekako"prisilim" v delanje še enega (to bi se dalo ), kako bo to vplivalo na njegov odnos do tega otroka, na najin partnerski odnos. Ali postavljam najin odnos na kocko? Ali bo imel rad tega otročka tako kot prvega?

Vesela bom vsakega mnenja in izkušenj.

Miško

punce hvala vam za vse odgovore  (zakaj pa noben moški noče nič svetovati ???)
hm, jaz bom dala vse tole tudi za prebrat mojemu oziroma mu bom morala verjetno kar sama....tudi jaz sem ponavadi zelo trmasta, ampak moj je pa tudi...ampak sem jaz bolj vztrajna  in zvita
pa še eno 'poslovno' ponudbo sem pogruntala in upam, da se ji ne bo mogel upreti
tiste, ki ste že rodile večkrat, ali je ste drugič hitreje ali težje zanosile?...sem si nekaj splanirala...pa sedaj premišljujem, kako hitro bi mi uspelo zanositi drugič? prvič sem namreč takoj prvi mesec, ampak leta se nabirajo pa še carskega sem imela