Jesti je potrebno, v "svinjaku" težko živimo, čeprav je pospravljenost relativen pojem.
Zmenite se, kako naprej. Naj vsak malo popusti. Ko enkrat te stvari narediš, da boš ti sit in da se boste v stanovanju dobro počutili, se neha vojna, kdo bi kaj moral narediti, kdo je kaj naredil in kdo česa ni.

Več časa kot ga namenimo kuhanju kosila, nam vzame prepričevanje partnerja in sebe, koliko svojega časa za skupno dobro žrtvujemo.

Ja ne vem,zgleda da glede na to kar sem do zdaj prebrala imam samo jaz fajn deca!Sem na porodniški ampak,ampak sem do zdaj samo 2x skuhala kosilo,drugač ga on.Jaz drugo postorim njemu pa prepuščam kuho,ker vem da če bi prijel za likalnik bi si ga čez prste zapelu.Tko da mi se imamo fino.

No, pri nama je pa drugače. On dela, jaz sem doma (noseča, pričakujeva decembra) in je samo po sebi umevno, da jaz čistim, perem, likam, pospravljam, kuham, pomivam, nakupujem, (ko sva urejala stanovanje še gipsam, brusim, pleskam) skratka, vsa skrb za stanovanje je na meni. Gospod pride zvečer domov, se vsede k večerji, prebere časopis, pogleda tv, si zaželi seksa in zanj je dan gotov. In potem se na koncu dneva utrujena vprašam čemu je to potrebno? Pogovor zaleže za cca 4 dni, najbolj se ga prime histerični izpad s solzami. Zato sem se danes odločila: od danes naprej ne kuham, ne perem, ne likam, ne čistim, skratka ne delam več čisto nič v tem stanovanju kar je nuja. Od danes naprej bom delala samo stvari za svoj užitek. Če bo to pomivanje posode, okay. Če bo to kuhanje večerje, okay. Če pa se mi ne bo dalo tega narediti pač ne bo narejeno. Mislim, da imam vso pravico v 7 mesecu nosečnosti do muhavosti in počitka. Tako!

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

Da ne bo še on šel v službo zaslužit samo za svoj užitek, pa bo.

zelo dobra tema in veliko koristnih odgovorov tudi zame....

kar se tice cistoce: reklame imajo pac neverjetno moc. tam je tako vse cisto in pospravljeno. nehote ti pride v podzavest, da mora vsak domek tako izgledat.

pri nama so te stvari edini razlog za kreganje, kajti jaz sem porocila takega gospodinjskega analfbeta, da se redko kje najde. ne zna kuhat, posodo pomije zelo, zelo redko. ko me ni, jo zna cel teden zbirat. prah in nered ga sploh ne motita. postori pa vse kar je potrebno in se vec zunaj okrog hise, dela zelo naporno delo  10 ur na dan in kar je najvaznejse je najneznejsi in najsocutnejsi moski, kar sem jih jaz kdaj srecala. to na koncu ottehta vse. se bom pa morala zelo bremzat, ko bom sama nasla delo, ker ze zdaj veckrat pop zaradi teh vecnih gospodinskih opravil...

lp, renan

< Sporočilo je popravil renan -- 16.10.2006 12:23:21 >

Reakcija?
Ja, v soboto sem se zbudila, se uredila in odšla nazaj v posteljo. Nič mu ni bilo jasno! Potem sem počivala celi ljubi dan in mu povedala, kar sem rekla da mu bom povedala. Malo se je zamislil, potem pa je sam pogledal kaj v gospodinjstvu potrebujeva, šel sam v trgovino in na tržnico, mi pripravil zajtrk, pomil posodo, spekel nekaj takšnega kot slivovo pito in zvečer pripravil večerjo. Torej se očitno da... Le to ne vem, zakaj pri hudiču moram te stvari takorekoč izsiliti? Saj ne pričakujem od njega, da bo on pral in likal in opravil večji del reči, le tu in tam bi mi lahko priskočil na pomoč, brez da ga jaz na to opozorim... 

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)