Kaj pa če bi za pomoč prosila kako študentko (po možnosti izredno študentko-imajo več časa).  Za par uric na dan to res ne bi bil problem, sploh če otroka zaupaš kaki študentki, ki je preverjeno (preko znancev) v redu. To je moj predlog - ni zdej treba na dolgo in široko razpravljati o tem ali je tako varstvo primerno ali ne in ali gre študentkam zaupat ali ne.
Med študijem sem sama pazila otroke za 500 sit, za 2 otroka pa po 1000 sit/uro (starosti 1-7let).  Naredili smo domačo nalogo. Pomalicali. Nato prebrali kako knjigico ali zgodbico iz Cicibana, izdelovali figurice iz različnih materialov, pogledali kako risanko, se igrali. Nato sem jim pripravila večerjo, po večerji v kopalnico in v pižamo in v posteljo. To je bil moj delavnik od 16-20.ure.
Se je pa tudi zgodilo, da je kateri zbolel; tu pa moram priznati, da je bilo kar malo težko poskrbeti za bolanega (počitek, čajčki, sirupi,...)  in se hkrati ukvarjati z zdravim (igra, zabava,...).
S tem sem hotela samo prikazati, da tudi študentke znamo primerno poskrbeti za otroke...
Se mi zdi res brezveze da bi morala pustiti službo, ki jo imaš tako rada, samo zato, ker si ne znaš organizirati varstva. Pred sprejetjem službe ti je bilo znano kakšen delavnik boš imela. Pri dveh otrocih imaš že  izkušnje z boleznimi in izostankom od vrtca...
Imaš torej 2 možnosti:
- obdržati službo, ki ti je v veselje in si organizirati varstvo ne glede na ceno
- zamenjati službo s fiksnim delavnikom



In nazadnje: zakaj smo tako prizanesljive do svojih možov?! Kaj niso to tudi moževi otroci?! In ti se zdaj sama sekiraš in tuhtaš kaj ti je narediti?! In zameriš babicam, kaj pa mož?!

VSE SE DA, ČE JE LE VOLJA PRAVA!

Evo se podpišem pod tole...vem ,da ni enostavno, pa vendra sama tudi razmišljam ne , da bi pustila službo ker nebi imela varstva...vse se da-midva oba delava v smehan(3-izmensko, vikendi, prazniki), pa sva vedno vse poštimala-al sem jaz menjala službo al moj dec-sej so otroci tudi njegovi, in ne vem zakaj bi se mama vedno za vse žrtvovala...ne razumem te logike, da ima že itak preveč dela in da on se pa ne more prilagoditi...ne, ne, mogoče se noče, sem pa 100% da je izvednjilo, ker niste edina družina, ki funkcionira na tak način-le volja je potrebna in veliko organizacije! Res pa pridejo dnevi, ko se za kakšno uro, dve nismo uskladili, ampak za tiste parkrat na mesecev, so pa tudi drugi priskočili na pomoč, pa vrjetno bi tudi pre tebi!
Zapomni si-vedno se najde pot, le piskati jo je treba!

A še vedno traja tole nenehno delo tvojega moža in očeta vajinih otrok  Zakaj se pa njega ne "vpreže" v skrb za otroke - še posebej, ko so bolni? Zakaj prelagata varstvo bolnih otrok starim staršem  Tega ne bo nikoli konec... In ti boš sedaj doma, brez službe, pazila otroke in čakala na moža, ki je v službi tudi takrat, ko je doma... Jejhata, jejhata...

Pa še to sem pozabila omenit,da živimo s taščo v isti hiši.Pa bi merkala za 3 ure,več pa ne!Problem je bil samo ,če bi bila otroka bolna.
Sem zelo razočarana.
Pa hvala lepa ,ker ste me brali.

Ampak zdaj je vseeno.Odpoved je oddana,jaz bom pa nekaj časa doma s tamalim.Anja gre pa še naprej v vrtec.

lepo nedeljo
mateja

Ej, res je sranje s službami in iskanjem varstva. Sploh pri iskanju privat variant se marsikdaj kaj zalomi. Žal mi je, da si sprejela takšno odločitev. Najbrž bi na tvojem mestu ostala v službi, težave z boleznimi pa bi reševala sproti. Včasih bi bolniško imel ati in včasih jaz.
Pa ni denarja na svetu, da ne najdem časa za bolnega otroka. S tem mislim  na vašega atija, ki bi MORAL prevzeti svoj del odgovornosti pa če še ima nevem koliko dela.

Upam, da te v prihodnosti čaka boljša varianta in razumevanje s strani moža. Babice se mi niti ne zdijo v vašem primeru pomembne, ker če ne bi živeli v isti hiši babic niti ne bi obremenjevali.


LP

Mogoce si se malo prenaglila! Hvala lepa pa takim babicam katerim je odvec cuvat vnuke. Skoda ker nisi poiskala privatno varstvo... Nevem, jest se nebi odrekla sluzbe. A zdaj se bos priklenila za stedilnik??? Vem da ti je hudo ti cist verjamem!! Kaj je zdaj tvoj naslednji korak? 

Ni ti vseeno, če si razočarana.

Imam občutek, da je še nekaj, kar te teži, pa si skrila za problem varstva in bolezni...ne vem, mogoče se tudi motim....

Delala sem v lekarni.Kot farmacevtski tehnik zelooo težko dobiš v lekarni,večinoma dobiš za kakšne zeliščne trgovine.Delo sem opravljala z veseljem,ni mi bilo težko zjutraj vstat,ali iti popoldan,sobote,niti še malo potegniti.Uživala sem,ker tam je tisto pravo strokovno svetovanje.V zeliščnih trgovinah si pa samo trgovec.
lp

Zdaj pa res ne razumem, zakaj si tako lahkotno in tako hitro dala odpoved....škoda.