Groza tudi meni je zastalo srce,ko si mi pravila...boscek mali ..

In tudi mami,saj si komajda upam predstavljat,kaj to pomeni...in dobro,da se je izteklo kot se je in bravo za tazano ,ki je  spretno spedenala zadevo...

In ti mami se nic ne obremenjuj...pomoje smo mame bolj al manj vse iste..tudi mene bi prej kap preden bi uspela odreagirat...zato pa imamo okrog sebe ljudi,ki nam pomagajo...

se slisimo:)

cmoka urbanu in objemcek zate mami...

Ojoj, to pa mora res biti nekaj najboljk groznega. Nič si ne očitaj, pač v takih trenutkih ravnamo instinktivno, nekateri tako, nekateri drugače. Ne moreš nič pomagat. Upam, da bo vse v redu s fantkom. Uf, boga, res sučustvujem s teboj. Upam,d a si se že vsaj malo pomirila.

Ojoj, res grozna izkušnja. Ampak, tako kot so ti že vse pred mano napisale, ti bom tudi jaz, da si resnično nimaš kaj očitati in misliti, da si slaba mama. Jaz si mislim, da bi v taki situaciji tudi zmrznila.
Se pa moji pupiki tudi velikokrat med dojenjem zaleti in me je kr groza.

Ojoj, si predstavljam, kako te je bilo strah, saj me kar mrazi....

Ampak važno, da ni nič hudega in da je vse OK z njim. Ti verjamem, da ne boš še nekaj časa mirno spala.

Želim, da se vam ne bi nikoli več kaj takega pripetilo.

grozna zgodba,kr kocine so mi šle pokonci ko sem jo brala...
žiža ne očitaj si.....važno je,da je z sončkom vse uredu...

to pa je panika vrjamem sicer pa le da je sedaj vse vredu

_____________________________

MED MAJHNIMI IN VELIKIMI

Žiža, samo da sta sedaj vredu. kar srh me je spreletel. In solze so mi stopile v oči. Predstavljam si tvojo grozo. Mislim nate.
Nikoli ne bomo vedeli vnaprej, kako bomo odreagirali.

žiža
te kar dobro razumem  kaj si doživljala ampak samo da se je vse  dobro končalo in menim da si res nimaš kaj očitat ker takih situacij res človek ne   mora predvidevat niti ne  mora nihče vedet kako bi  ali naj reagira v  tisti sili ker enostavno ne veš kaj bi naredil.

Sama sem doživela nekaj podobnega ko je bila  moja pupika stara  dva meseca in se je na prehodu za pešce v voziček v katerem je ležala zaletel avto...... vinjen voznik................  udarec je bil tako silovit  da je voziček (z menoj  ki sem ga držala in ga na srečo nisem izpustila iz rok) obrnilo za  360 stopinj.
Padla je v komo a nasrečo se je v bolnici  zbudila in ni imela razen nekaj modric nič poškodb.Sama pa razen tega da  vozička nisem izpustila  nisem naredila nič ker sem   tudi jaz otrpnila  in v rešilcu  me je zgrabila prav panika
Tudi jaz sem si potem očitala  vse mogoče in potrebovala kar nekaj časa da sem prišla k sebi ampak  to so  dogodki ki jih ne moreš predvidet.
Še danes me oblijejo solze ko se spomnim na vse to pa čeprav je od tega že 5 mesecev ,, ko zaspi jo grem nešteto krat gledat če diha , ji merim pulz .... to je pač strah  ki pa  žal nikoli ne  izgine.

Žiža saj vem sem že pošteno zabluzla  ampak  bodi pogumna  in si ne oćitaj


< Sporočilo je popravil mončka -- 21.10.2006 21:28:59 >

_____________________________

Samo ljubezen lahko združi starše in otroke tako, da jih izpolni in jih naredi popolne

o žiža vem kako se počutiš. meni se je to zgodilo pri obeh. prvič pri tavelki ko je mela kake 4 mese sami njej se je tako nakam zaguzila sluz ko je bla prehlajna. pri tamli pa ne vem več kaj že ampak vem da mi je vakič ratal vroče k pr norcih, zmeri sem bla čist sama doma, k sreč sem bla tolk prisebna da sem ju obrnila na glavo kaj sem delala pol pa ne vem vem da sem tavelko držala na glavo jo tresla in tulila jokej jokej jokeeeeejjjjj jokala sem ko dež zravn pa tresla sem se tut. gruntala ob enem kako priti do pomoči v glavnm sem se že vidla nek na psihiatriji po pogrebu. še zdele jokam k se spomnem. k sreč se je dobr iztekl in je bruhnla vn mlek s sluzjo zmešan. hvala bogu ! sem bla pa res še neki časa v šoku še futrat je nism upala. ampak k sreč pol ta šok mine

tko da drž se mal se še zjoki pa bo :)

Uboge Žiža in vse ostale punce (in seveda vaši ), ki ste bile že v njeni situaciji...mene je bilo kar groza tele vaše odgovore brat...

Jaz tudi ne vem, kaj bi sama naredila...Važno pa, da se je vsem vse dobor izteklo...

O grozljivka... En  za vse vas.

Kar groza me je! Nam se je tudi zgodilo nekaj podobnega, ko je bil star 3 tedne. Bila je že velika lakota in sem mu dala flaško, ker mi ni odgovarjal položaj, sem mu vzela flaško iz ust, da se prestavima in nadaljujema hranjenje. V tej njegovi lakoti, je začel spet kričat in ko je zajel sapo med jokom, je imel še v ustih mleko in potegnil v sebe tako da se mu je zataknilo in ni mogel prit do sape. Bilo je res grozno. Usta je imel čisto odprta in postajal je vedno bolj moder, jaz nisem vedla, kaj naj naredim. Od straha sem začela samo kričat in mu tiščat prst v usta. Pol pa sem ga dala na bok in je komaj revež prišel k sebi. Od takrat dalje imam full strah pred njegovim jokom, če se le da preprečim jok. Sedaj pa ko je že toliko večji, pa imamo problem, če je že full zaspan in če joka, včasih kar pozabi vdihnit, kot da ne more kontrolirat vdihov. Bili smo tudi na posvetu pri pediatrinji, ko se nam je to prvič zgodilo in je rekla, da ga niti slučajno ne samega puščat če joka, ker zgleda da ima tako oslabljen ta refleks.

Upam, da nisem zatežila z mojo iskušnjo!
Upam, pa da bojo vsi vaši izvidi ok!
lp

_____________________________

No in jih imamo. Dva sončka mislim. hehe

O, bog!!! Hvala mu, da je Urban ok!!!

Hvala punce za vse te tolažilne in vspodbudne besede. POčasi prihajam na utečene tire, samo strah me je pa ful. Vsakič, ko se mu zaleti mi samo vroče rata.Da ne govorim, kaj vse se mi je že v teh dneh sanjalo...
Upam, da čimprej dobim izvide, da se bom pomirila.
Hvala vam še enkart, je boljši občutek, ko veš da nisi sam v takih situacijah.