Meta - tole je pa res kriza, da tako grdo govoriš o svojem partnerju, pa četudi v hecu. Jaz kaj takega ne bi nikoli izrekla in če je on osel si ti ena oslica, ki si z njim.

Pa zakaj si sploh z oslom, si ne moreš najti nekoga, ki ga ne boš tako podcenjevala, pa če preslišiš vse njegove besede kot praviš, kakšen je pa potem vajin odnos?

Za bruhat po mojem!

Anonimna kar dobro poznam tvoj problem. Sicer pri meni ni tako hudo, ampak je podobno in te obcutke, ko se on jezi, ker ti nekam gres, dobro poznam.
Jaz se tudi cel cas sekiram ces kaj bo rekel, ce grem na kavo in se imam fajn. Pa ko sem tam studiram da ne ostanem predolgo in sem nekako skoz pod stresom, tako da ne morem niti v miru tiste kave spit . Ampak sva imela sedaj posteno debato  kako in kaj naprej, tako da sem se odlocla, da me to vec ne gane. Tudi on gre kdaj ven, pa se morem sprijaznit s tem, tako da se bo tudi on moral. Scasoma pa se bo navadil. In problem resen . Tako da tvoj je sam kriv ce se mu ne da iti ven.
Tako da enostavno ne poslusaj kaj pravi, spreglej tisti dolg nos, se bo ze navadil in sprejel. Najslabse pa je ce zaradi tega doma ostajas, to sem sama videla, tako da...

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

ANonimna, očitno je tvoj partner "zadrt", najbrž zaradi premalo napihnjenega ega oz. samozavesti. In ker je on takšen, pričakuje očitno, da boš oz. si tudi takšna. Tu nastopi še ena njegova lastnost-da ni fleksibilen v razmišljanju in pač misli, da tako kot on razmišlja, razmišlja in doživlja cel svet.
Kaj narediti? Postaviti ga pred dejstvo, da tako ne gre in če ti niti malo ne zaupa, je najbolje, da se razideta. Konec koncev je to žalitev tudi zate. Upam, da je vsaj toliko pameten, da bo razumel, kaj želiš povedati in kaj pomeni zate, če greš nekajkrat na leto ven. Vsak normalen človek rabi nekaj časa v dnevu tudi SAMO zase, brez partnerja, pa čeprav je to samo "obisk" WC-ja.

Osebno si ne znam predstavljati, da bi vsako minuto preživela s partnerjem, pa čeprav preživiva dosti časa skupaj. Ampak, zaenkrat dihava še ločeno...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Sem že povedala, da potrebujem fizčno bližino ljubljenega vsak dan, oziroma vsaj vsako večer in noč.

Si zelo odvisna od njega....

Ne, ni res. V primeru, da te partner ne spusti na zrak, gre za posesivnost, ali pač za to, da mu je odveč karkoli delat. V primeru, da gre v tujino in ga sploh ni ne vem koliko mesecev, pa gre za life stile.

Je pa res, da gre pri vsem za to, kaj komu koliko pomeni. In težko boš našel koga, ki je vesel, če ga nekdo poseduje, ali da mora biti suženj domu. Svoboda je pomembna reč. Vendar se moraš zavedati, da družina prinese določene obveznosti. Tako kot grem jaz sama komot v tujino, kolikor mi paše, dokler sem sama, pa se komot zabavam, kolikor se mi zahoče, dokler sem sama, ne morem tega istega počet, ko imam familijo -v neomejenem obsegu, niti v obsegu 6 mesecev. Lahko grem ven, ko mi paše, tudi moj partner gre lahko vsak dan ven, če mu paše, vendar mora prevzet svoj del odgovornosti, ki jih  prinaša družina, kakor tudi seveda jaz. A misliš da bi mi bilo fajn, da sem vsak dan sama za vse, od rihtanja otrok, do bedenja ponoči, od skrbi ob bolanih otrocih, do peljanja psa ven, od kuhanja kosila, do pucanja...na koncu naj pa še ponoči nimam nikogar, ki bi se stisnil k meni? Halo? Zato da naj bi kao imeli 5sit več kot prej, zato, da naj bi se mož dokazoval, ker ga to veseli? Kaj pa mene veseli? To da je ob meni, mi pomaga, mi nudi čustveno udobje. Lahko pa sem žrtev, seveda - če mi paše. Pa mi ne paše in ne bom.  V nobenem pogledu. Ego bi bila oba. Ma ne obračat reči, bejbe. Malo ste zamešale področja in tolčete svoje čez trupla še na temah, ki nimajo povezave s tem.

Ja, najbolje bi bilo, da moža pošljem za 4 mesece v tujino in takoj se bom počutila  bolje.

Jaz bi takega v rit brcnila.
To je posesivnost in ne ljubezen,
Pred leti bila s takim človekom, zdaj vem, da je od takih ki te s svojo ljubeznijo davijo treba bežati.
To, da se njemu nikamor ne da, je pa njegova stvar. Je pač len in večere raje preživlja doma na kavču pred TV kot da bi šel s prijatelji na pijačko, s tabo v kino, mogoče se kaj rekreirati.
Jaz sem itak zagovornik tega, da če sta dva par, ni treba da sta nalimana drug na drugega. Meni gredo taki pari na živce. In potem se jaz zmenim s frendico na kavi in pripelje še tipčka zraven. Hvala lepa, kdo pa je njega povabil?

Poskusi se pogovoriti z njim.In povej mu da je to čisto normalno da kdaj greš ven s kakšno prijateljico na kavo ali po nakupih razen če prostovoljno živiš v zaporu.In ga uprašaj zakaj on ne gre s prijatelji občasno Ali je uzrok to da ne hodi zaradi tega da lahko tebi očita da slučajno kam greš.
  S tem ko si se poročila ne pomeni da si se odpovedala svojim normalnim potrebam po druženju z drugimi ljudmi.
  Mislim da se morate usesti in da se odkriti pogovoriti o zadevi  razen  če ne misliš celo življenje biti zapornik.Meni in možu je popolnoma normalno da se dobivava s svojimi prijatelji občasno v normalnih urah in jih povabimo tudi k sebi.
   Verjami pogovor pomaga čeprav tudi in to je odvisno od ljudi  

_____________________________

Najdojenček

Dragica, mi nismo kreteni. Mi smo KURE

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Aja, šit. Spremenila sem avatar  Za pomoč ti pa napišem, da je bila prej gor moja blond glava

Sranje, zdaj pa moram razmislit o novem podpisu  Težka bo

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

MIč, a če pogrešam partnerjevo fizično bližino zvečer, ko moram sama zaspati, potem sem odvisna od njega?
No prav.
Jaz svojega moža pogrešam vsakič, ko je na terenu in tega se ne moram navaditi.
Pa veliko naredim zase, sem skoz in skoz zadovoljna in zadovoljena v najinem zakonu.

Anonimna, težko ti svetujem kaj narediti, ker takšnih težav nimam. Lahko grem kamor hočem in z komer hočem za kako dolgo hočem.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA