No ja to za vselej prepovedati večerne izdode se meni zdi velika bedarija. S tem boš dosegla prej nasproten učinek, še več se bosta prepirala, kot posledica bo pa še bolj bežal od doma. Poskusita se dogovorit recimo tako, da 2 krat na mesec lahko gre ven zvečeer, seveda pa tudi ti po porodu, če boš želela. Takrat bo pa čuval on. Midva imava že dolgo tak dogovor, pa imava 3 otroke. Otroka mu pa kar takoj po porodu začni dajat, da skrbi zanj in se ukvarja z njim. Saj bo toliko tvoj kot njegov. Se pa tudi jaz bojim , da bo velika večina gospodinjstva in skrbi za otroka padlo nate, če žem vse ne.

_____________________________

Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih

Če si lahko privoščite si omislite gospodinjsko pomočnico. Pa raje kako cunjico pa parfumček manj.

mojemu tudi ni niti na kraj pameti padlo, da bi šel ven, medtem ko sem bila jaz doma noseča. In to v obeh  nosečnostih. Ko je končal z delom je vedno prišel domov, mi masiral hrbet ali pa noge...jaz sem bila tako občutjiva, da me je vsaka stvar spravila v jok. Že če je kaj narobe rekel, so mi kar solze tekle, pa me je ves čas nosil po rokah

Skratka, če bi lutal raje s frendi kot da bi bil z menoj, ne vem, saj ga ne bi mogla več imeti rada

Pa vendar, to ima tvoj najbrž navado že od prej. Tak je bil moj bivši, sem bila skoraj 7 let z njim in se ni v teh 7 letih nič spremenil. Pa sva hodila na sprehode, potovanja....ko pa so ga poklicali frendi je letel kot raketa in sem tudi prišla kdaj k njemu pa ga ni bilo doma

Sem se tolažila, da bo bolje, pa nikoli ni bilo. Zato sem enostavno odšla, on si seveda ni našel še nobene v teh 5 letih.

In točno vem, da bi bilo z njim tako kot s tvojim, na prvem mestu prijatelji, družba, pijača...za vsem tem pa jaz.

Zato sem spoznala mojega dragega, ki je rad z menoj, pa tudi pri obeh porodih je bil prisoten.

Jaz bi fejst zaropotala, ker zase vem, da tega ne bi mogla prenašati, da sem doma s popadki po možnosti, medtem ko se on zabava v gostilni. Saj ni važno, da ima ali nima druge, važno je, da si v težkem obdobju, da ga potrebuješ in da bi bilo lepo, da bi nosečnost preživljala skupaj.

Kaj pa vem, pogovori se z njim, držim pesti, da bo bolje!

Če odmislim svoj prejšnji komentar... ki vseeno drži... takole...

Tudi pri nas je tako, da na trenutke pomislim, da Kamikaze sploh ne bom več spoznala, ko ga bom videla, ker se pač tako redko vidiva. In - ja, tudi pri naju je služba razlog. Tako idiotske delavnike imava, da...
Jaz se iz nočne izmene priguncam okrog pol sedmih zjutraj. Predtem že ob pol šestih njega zbudim po telefonu. Ko pridem domov, je že stuširan in oblečen in obrit, kavo je že popil,... Lubčka na vratih, podava si kljuko in že ga ni več. Delavnik (njegov) ni 8-urni, ampak 12-urni. Vsak dan. Pa je čisto vseeno, ali je sreda ali nedelja. Navadnih ponedeljkov ne ločiva od praznikov. Dela se 24 ur na dan in 365 dni v letu. Cel dan sem doma sama z Robijem, ki je star 11 mesecev in je očitno tudi hiperaktiven - ne spi, pa da naredim ne vem kaj. Uro na dan, mogoče, drugače pa je gospodič ugotovil, da je za spanje NOČ in NE DAN. Kako je biti pokonci iz nočne izmene cel ljubi dan s takšnim razgrajačem... Jan gre dopoldan v šolo in pride okrog pol dveh (kadar ima pa kakšno interesno dejavnost, pa enkrat do pete ure popoldan). Takrat imam "na grbi" dva hiperaktivneža. Previjaj, futraj, pospravljaj, preoblači, igraj se, delaj naloge, pomagaj pri učenju, poskusi najti lonec in kaj skuhati, o pomivanju posode ne bi, pa dva stroja operi in obesi vsak dan (in da naj potem še likam al' kaj?!)...
Kamikaza pride domov enkrat do Dnevnika, torej do 19. ure. Oba otroka mu porinem direktno v naročje in grem SPAT! Za celi dve uri in 15 minut in to s čepki v ušesih, da ne slišim ne njega ne otrok. Ob 21:15 vstanem in se za silo sestavim skupaj. Na srečo me taxi čaka pred vhodom bloka. Dobesedno zložim se na sedež in se zbudim šele na Petrolu, kjer me taxist zabriše ven, da si kupim cigarete in malico. Ob 21:50 sem pa spet v službi.

In tako VSAK DAN. Vsak teden. Vsak mesec.

Iskreno upam, da bo z Novim letom tega konec.

Ne glede na takšen idiotski urnik pa si oba s Kamikazo kljub temu najdeva čas. Vsak zase, eden za drugega in tudi še za ostale. Sicer je to ekstremno redko, ampak je pa. Enkrat mesečno kakšen nedeljski izlet, vsak teden kava, vsako nedeljo kosilo pri tašči, 1x mesečno shopping v Sparu, pa celo kakšen film nama uspe zvečer skupaj pogledat, pa vsak od naju gre najmanj 1x na mesec ven (h kolegom ali v kakšen klub)...

Kaj pa vem... gre... pa še bo šlo...

Ampak kako pa moj Kamikaza izgleda, pa res komajda še vem...

Kerensa a ti skoz delaš samo nočne? Kapo dol.......

nosečnost je obdobje, ko hormoni res ponorijo....in si mogoče zaradi tega preveč občutljiva oz. vidiš stvari ki jih ni.

mogoče pa niso le hormoni krivi, najbolje boš pa itak vedela sama.

predlagam ti temeljit pogovor s tvojim dragim, opiši mi situacijo kot jo ti vidiš in doživljaš. mogoče pa ti ga bo uspelo vsaj za centimeter premaknit.

želim ti pa vso srečo

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

uuuuuffff....kerensa, napisala si da maš hiperaktivna otroka, zdaj vidim po kom to mata


sicer pa res, se klanjam!!

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Joj!
Kako ti to uspe, jaz bi znorela. Moj bivši je bil tak pa sem ga počasi hotla prvit pa ti povem, da ni šlo. Šla sva narazen. Pred nekaj dnevi sem izvedala, da tudi s tisto punco ni več s katero je hodil, ko sva midva končala, razlika je v tem, da ima z njo punčko.
Pri takih stvareh dvomim, da se bo spremenilo, če ga boš po rojstvu otroka hotela na enkrat umirit se bosta začela samo kregat in odtujevat.
Moj bivši ni imel ob sebi samo prijatelje ampak tudi prijateljice tiste vrste, ki so za avanture.

Jaz v tem ne vidim nikakršnega izsiljevanja ali manipulacije.. Tako sva se na začetku zveze dogovorila in se je s tem strinjal. Ni pa enostransko, ampak obojestransko. Tudi njemu ni in mu ne bi pasalo, da bi jaz nekje za sebe laufala okol s prijatli. Če pa ne bi postavila določenih zahtev v gospodinjstvu, pa bi bila ena tistih, ki bi tu gor na RR jamrala, kako sem za vse sama..torej kaj je boljše?? Nama definitivno to, da se skupaj zabavava, skupaj pospravljama in skupaj skrbima za detece

HVALA VAM VSEM ZA NASVETE!
SEM SE POGOVORILA Z NJIM,MU POSTAVILA ULTIMAT ALI JAZ IN  ALI PRIJATELJI!
ZAENKRAT JE USPELO!IN KER NOSIM ZELO NIZKO MI JE G ZABIČALA DA MORAM POČIVAT IN TAKO DA MI SEDAJ PO NOVEM ON KUHA IN POSPRAVLJA ZA MANO  !
UPAM,DA BO TAKO OSTALO !

LP! 

 sam da sta zrihtala

Anonima, da bi le tako ostalo.

Keresna, OMG, pa ti imaš celo čas pisat take dolge poste?? Pa tolk bit na forumu? Zjutraj lahko kaj spiš, ko prideš domov? Kjej pa delaš BTW, da imaš tak urnik, jaz imam 7-15h, pa se zjutri smilm sama seb, k vstanem ob 6h.

No, saj verjetno ne boš več prebirala tega, vendar imam isti problem in se bom mogoče malo boljše počutila par minut. Za vse sem popolnoma sama in s tem sem se sprijaznila. Problem imam edino v tem, da še vedno živimo skupaj-jaz, on in 4-mesečni ...Točno sem vedela, kakšen je, saj sva skupaj skoraj 7 let in nikakor ne mislim, da se mora zaradi otroka odpovedati vsej zabavi, vendar sem pričakovala (kar sem mu tudi povedala), da se bo posvečal otroku veliko bolj kot meni, ko sem bila noseča...seveda se je strinjal in res sem mu verjela...ampak, ko je prišlo dete, se seveda ni nič spremenilo...očetovski dopust? Ja, sva bila zmenjena, da ga bo imel takoj, ko pridem iz porodnišnice!A ga je imel? Ne. Res sem imela prvi mesec po porodu krizo, ker sem bila za vse sama, da ne omenjam, da mi je začel težiti (PRVI MESEC PO PORODU????!!!)zakaj nima kosilo vsak dan na mizi in zakaj po tleh ni čisto??? Kmalu sem ugotovila, da ne bo nič z njegovo spremembo in da bom za vse sama...to mi ni v breme, ker mi moj pomeni vse na svetu, moti me le to, da mi on dela samo stroške in me skoraj vsak dan spravi ob živce...upam, da bo kmalu šel, dokler se še lahko pogovarjava kot normalna človeka...
Draga anonimna, mogoče pa je tvoj drugačen in se bo s prihodom dojenčka spremenil...eni se! Vendar ti svetujem, da se navadiš te misli, da boš sama za vse, kar pa ti sploh ne bo v breme...VSO SREČO!!!

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

SORRY, PAR POSTOV SEM SPREGLEDALA...SAMO, DA STA UREDILA!!!vso srečo še naprej!

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Sama sem mnenja, da nisi ti zdaj preveč občutljiva in da si dejansko večino časa sama. Najbolje, da se usedeta in pogovorita. Meni moj dragi ves čas stoji ob strani, sploh pa zdaj, ko sem noseča in mi tudi pomaga pospravljati (včasih sem ga morala prositi).

Lepo ga vprašaj, kaj mu je bolj pomembno: ti in vajin  ali pijančevanje v gostilnah!

Pa fajn zrihtaj!

Lp