lep pozdrav!

Mislim, da ste ve prave, da mi pomagate. Poročena sva skoraj eno leto. Od prej imava že hčerko, pred mesecom sva dobila se eno. Problem je moja žena. Do otrok ne čuti nobene odgovornosti, najraje bi samo hodila okoli in klepetala s prijateljicami. Doji ne, ker nima mleka. Jaz sem dopoldan v službi popoldne pa hitim domov, da poskrbim za oba otroka. Odkar imava drugega otroka sem dobesedno privezan na dom in družino. Tudi kuha mi ne, perila ne opere tudi po en teden, tako da sedaj perem večina že sam. Saj ne rečem, da ne sme nikamor, ampak to, da je ni skoraj nič doma, je tudi nevzdržno. Financno ne prispeva nič, tudi plenic ne kupuje, položnce so še za dva meseca nazaj. Ko sem ji to povedal, me je napadla, kaj da mislim, da sem, zakaj sem ji naredil otroke, da me ni nič doma, ter da ona plačuje vse. Dal sem ji položnice, ki sem jih plačal, vse račune iz trgovine,... . Ona se je začela jokati, razmetavati stanovanje, nato se je vsedla v avto in šla jokat k mamici. Tašča me gleda kot steklega psa, saj naj bi njeno hčerkico le matretiral in vpil nad njo.
Povejte mi , kaj lahko sploh še storim. Ali je sploh še vredno , da vstrajam?

Spakiraj jo nazaj k mamici,to je edina rešitev zate in otroke,pa tudi zanjo.

Tole pa diši po poporodni depresiji. Poizkusi se pogovorit s svojo ženo, ker če je res, tvoja žena zelo trpi.

Ja Kalbo, tole si mi pa z jezika vzel. Tudi jaz sem pomislil na poporodno depresijo.

_____________________________

Prvo polovico življenja ti uničijo starši, drugo polovico pa otroci.

pod tole se podpišem.

Čimprej morate ukrepati. najboje bo da greš sam do tašče in ji lepo razložiš situacijo da boste lahko pomagali.

Nisi napisal, ali se je stvar poslabšala po porodu. Če se je in če je bilo prej vse v redu, se sigurno splača vztrajati, če pa je taka že od začetka , pa ne vem kaj si razmišljal do sedaj.

_____________________________

Prvo polovico življenja ti uničijo starši, drugo polovico pa otroci.

Seveda je vredno da vztrajaš, tako zaradi nje kot zaradi otrok. Verjetno sta imela veliko ali pa vsaj nekaj skupnega, da sta ostala do sedaj v zvezi in imela otroka in to dva.

Skušaj se pogovoriti z njo, lahko tudi s taščo.

No moj primer, ravno obratno: jaz sem vse zaupala tašči in dobila po nosu, tako da...

Pa še nekaj, tole ko pišeš, da bi najraje letela naokoli in čvekedrala s prijateljicami - no tole ni ravno poporodna depresija. Sem jo sama imela po prvi nosečnosti, in je daleč od tega, kar navajaš.

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Tudi meni je poporodna depresija edina razlaga. Mogoče je res najbolje, da se poskušaš v tej smeri pogovoriti s taščo, saj sta si izgleda ona in tvoja žena zelo blizu. Reci, da je njeni hčerki potrebna pomoč, ker trpi.

.
Tudi jaz menim,da to ni poporodna depresija,ker tista,ki jo preživlja se bolj zapira vase in ne komunicira,niti z možem ali partnerjem,niti starši in prav tako prijateljicami.

Ne vem, če je tale tašča ravno najboljši strokovnjak za reševanje tvojega problema. Če bi že bila tako bistra, bi tudi sama opazila kaj se dogaja, ne pa da te obtožuje.

Starši velikokrat ne gledajo ravno nepristransko na probleme svojih bližnjih in se dostikrat postavijo na stran svojih otrok. Velika napaka je po raznih prepirih leteti jokat k staršem domov.

Mislim, da boš za taščo vedno , ki maltretira njeno punčko. 

_____________________________

Prvo polovico življenja ti uničijo starši, drugo polovico pa otroci.

Depresija gor al pa dol.. samo meni se zdi, da to ni samo depresija.. je tudi mal lenoritisa zraven.. oziroma vecino.. je lenoritisa..

Najprej je potrebno res izključit kakšne psihične motnje.

Drugače pa ukrepaj preden bo prepozno. Poznam nekoga, ki je slepo zaupal svoji ženi, zdaj po 12 letih zakona, pa je ostal sam(otroka je odpeljala sabo) z grooooooooooznim dolgom.

Sam pa moraš razčistiti če se sloača vztrajati, samo zato, da otroci ne bodo otroci ločenih staršev sigurno ne.

Jaz sem menja, da če ni za bit, je za it.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Ti si mi pa en hud vedeževalec, da vse tkole veš na prvo žogo.

S temi stvarmi se ni za hecat. Če je možnost da gre za depresijo je treba ženski pomagat, če se pa ugotovi, da gre za lenoritis, je pa druga pesem.

Ta tvoja žena ima resne probleme sama s sabo. Najverjetneje gre za poporodno depresijo. Skušaj jo razumeti, čeprav te odvrača stran. Glede na to, da je šla jokat k svoji mami- beri tvoji tašči, mislim, da je čas, da taščo tudi sam obiščeš, ji predlagaš, da ji vsi skupaj pomagate. Če pa imaš nastrojeno taščo, ki slepo verjame svoji dragi hčerki, bo najboljša rešitev zate, da se obrneš do socialne službe, ker otroci v takih razmerah ne morejo živeti. Povej jim, da hočeš rešiti otroke, če se že sama žena noče oz. odklanja pomoč ali zdravljenje. Poskrbi za otroke kot si do sedaj. Ti te sedaj še bolj potrebujejo, ker otroci čutijo vsako napetost med družino.Lahko se obrneš tudi do njenega osebnega zdravnika oz. če bo imela kakršenkoli napad ali izpad, pokliči dežurnega in bo takoj ukrepal naprej. Seveda je to slišati zelo grdo, vendar to pride v slučaju, ko druge rešitve ni.

Se podpišem pod ostale. Če je poporodna depresija rabi pomoč, če je bila že vedno taka potem pa rabi eno brco da se skulira.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Ma ja, ce ma voljo da skace okol po kaficih pa z prijateljicami, mocno dvomim da gre za porodno depresijo. Kokr prav Tjazy lenoritis in razvajenost, kokr vidimo od mamice. najlazje se je zjokat pa ponoret pa laufat mamici, otroke pa pustit pri ociju.

_____________________________

...potem so mi jo otrplo in jokajočo položili v naročje.
Prvič sem jo stisnila k sebi in jo poljubila.
Instinktivno se je umirila in me popolnoma zasužnjila s svojim laskanjem moji moči.

tvoj avatar pa kaže, da si ženska?

ups

_____________________________

iz malega zraste veliko

Pri depri se clovk zapira vase.. ne pa hodi okol s kolegicami..

Popokaj otroka, in pojdite na "počitnice" k tvoji mamici. Postavi ji ultimat- očitno veliko doseže, če sceno naredi.
Poporodna depresija to ni 100%, to je čista malomarnost.
Saj je prav, da se mlada mamica kdaj pa kdaj odklopi, sam tole je višek.

POGOVORI SE Z NJO (še prej jo priveži)...

Ne, pri manični depresiji se takrat, ko je na višku, ne zapira vase. No, saj najbrž ta, ki je temo odprl, ve, če je ženska že od nekdaj taka, ali pa je to nekaj novega v njenem vedenju. Tu po moje tiči zajec. Če se je spremenila zadnje čase, potem je najbrž posredi bolezen.

Ne vem.. ampak to ni depresija.. razen ce ni po t'novem depresija modernejsa beseda za lenoritis..

Zakaj pa naslov " Ne marajo me? " 

_____________________________

Če je to poporodna depresija, potem jo ima vsak drugi moški.... beri-hodijo s prijatelji, čvekajo,lutajo...ne perejo, ne kuhajo...

Ali pa je ta post en nateg.


_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!