Prišla sem na postlano. Svojega (od večjih stvari) nimam nič, razen avtomobila ki sem ga kupila, ko sem že bila v vezi. Sedaj pa me obdaja grozen občutek, kaj če karkoli pride in nimam kam. Mojemu sem rekla, glede na to da je stanovanje njegovo, če bi dal en del pisati name, pa seveda noče.

Kaj pa vašji možje oziroma vi, bi dali nekomu ki bi bil starš vašemu otroku nekaj kar ste imeli prej, predvsem mislim s tem kakšno nepremičnino.

Res je da sem zelo hvaležna, da vse že imamo, da mi ni treba jemati kredita pa to ampak menim, da tiste ki imate kredit, je po 20 letih stanovanje vaše. Jaz pa bom po 20 letih še vedno na nuli.

Še katera živi v stanovanju, ki je pisano na partnerja. Imate kdaj podobne misli?


< Sporočilo je popravil wahoo -- 23.11.2006 11:24:38 >

Ne, nebi napisala nanj. Nikoli nebi dala roke za nobenega v ogenj in se potem tožila za nekaj, kar je itak bilo od začetka moje.

Pa zakaj bi. Dokler smo skupaj, je ta dobrina itak "naša". Če pa nismo, je pa vsaj brez problema moja.

Da pa po 20 letih ne boš na nuli, si nekaj pač šparaj, če se boš potem bolje počutila.

še bolje je pa, da ne misliš in se sekiraš glede stvari, za katere niti ne veš, če se bodo kdaj zgodile.

Sreča, da nimava midva takih problemov: v zvezo sva prinesla jaz staro katro on starega golfa....  joj, kaki lepi časi so bili.....



_____________________________

...vox populi...

Ne vem, kaj naj ti rečem. Ljudje so pač različni in na določene stvari pač različno gledamo. Eni bi delili, drugi ne. In oboje razumem.  Tako da...kot je že rekla rija, če tvoj partner tega noče, pač noče, vednar se ne obremenjuj že sedaj s tem, kako bi bilo, če ....

Jaz sem imela sicer stanovanje, mož(takrat še fant) pa je živel v hiši. Ko sem se preselila k njemu(skupaj sva bila kratek čas), noseča, je moral za 14 dni na JAponsko. Dan preden je odšel, mi je potisnil A4 papir v roke, kjer je pisalo, da v primeru nesreče s smrtnim izidom vse pripada meni in še nerojenemu otroku. Res lepa gesta za začetek veze.

Dal mi je pisati svojo polovico hiše, brez diskutiranja in tudi vse ostalo je sedaj NAJINO.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kaj pa če sta oba prijavljena na isteem naslovu? po 2 al 3 letih se ne deli na pol? ne vem , vprašam nimam pojma..mislim na tisto, da bi se naj izvenzakonska veza potem čez nekaj časa enačila z zakonsko...


< Sporočilo je popravil nivess -- 21.11.2006 23:42:14 >

Ja, izvzemši tisto, kar si v vezo prinesla, večja darila, dediščine...

_____________________________

...vox populi...

Kerensa vidim te kak tipkaš brzinsko..

Tudi midva nisva imela ničesar na začetku, sedaj (po 11 letih) pa sva kupila stanovanje za katerega je moj vzel ves kredit. Pa pravi, da je pol mojega. Itak če greva narazen jaz nočem ničesar. Pa saj ne bova šla narazen. Mislim, da je zmotno na to misliti preden pride do tega. Če pa te res tako moti, pa si prišparaj nekaj svojega denarja.

Ne ubadaj se s tem vprašanjem, ker ne boš dobila odgovora. Če se pa v primeru kaj zgodi, če imaš službo, ni vrag, da si ne bi mogla plačevati ene garsonjere-v najemu mislim. Še marsikdo se mora zapufat do konca življenja, da si nekaj ustvari, ampak samo da lahko nekje spi, si kuha,...ostale finese pa pridejo na vrstto kasneje, če sploh pridejo.

Nekje bi se že nekaj našlo, verjemi, sploh če imaš službo in svoje dohodke, če bi bila pa brez le-teh, bi bilo pa verjetno zelo težko. Tako pa imaš vsaj enega "asa" v rokah.

Anonimna, ti si pa res hecna. Ti bi kar, da prepiše pol stanovanja nate. Jaz česa takega prav gotovo ne bi naredila. Pa tudi sram bi me bilo kaj takega zahtevati od partnerja. Si z njim zaradi njega ali zaradi stanovanja?
Zavedaj se tega, da se lahko tudi darilno pogodbo kdaj spodbija in enako ostaneš na suhem. Raje upoštevaj Tjazyjev nasvet in nehaj razmišljati o tem, kakšna krivica se ti godi, ker ti mož noče kar podariti pol stanovanja. Lahko pa se seveda tudi ti zakreditiraš za 20 let in boš na koncu imela stanovanje, kajne?

Men tud ni jasno zakaj misliš da bi moral napisat del stanovanja nate
Saj je njegovo. Jaz vem da ga nebi.
A ti imaš z njim otroka zato da boš če se ti bo zluštal it dobila stanovanje al kako
Mislim če te že skrbi da bi bla brez vsega čez 20 let si odpri varčevanje v kakšnih skladih al kej podobnga pa ne boš brez vsega a ne?

Sama poskrbi zase! Al misliš da bi mogu tvoj tip skrbet za to da ne boš ti brez vsega ostala  

 Oprosti men je tole full smesno... Ko sem te prebrala sem dobila ravno tak obcutek, da si mu rodila otroka glih zato, da bi prisla do stanovanja...

Na postlano.

Začni šparat da boš nekega lepega dneva imela svoje stanovanje

Imaš vse pogoje za šparaanje 

_____________________________

Najdojenček

jaz tudi brez partnerja nimam nič, skupaj sva ustvarila pa kar veliko. pa čeprav sva v vezo prišla oba brez vsega.

reči hočem, da raje delaj na ljubezni in družini (to je najpomembneje), ne na materialnih stvareh.

pa še to: moj bratranec se je ločil od žene. hiša, ki sta jo delala skupaj (od začetka) je pripadla njej, ker je imela tudi skrbništvo nad otroki. in je ostal brez vsega, star 40 let. graditi je treba tudi na partnerstvu, ne samo na materialnih stvareh.



_____________________________

iz malega zraste veliko

Ja če ti tud nekaj vlagaš v stanovanje,ti more partner v primeru ločitve to izplačat. Če pa ti anonimna nič ne daješ za stanovanje, pa ti itaq gre sedaj lepo,tako da ne moreš potem pričakovati še kaj več. Hujše je , če ti partner naprej meče, kaj vse je on vložil v stanovanje, ti pa nič. Če ti partner s tem ne teži, si lahk sam srečna!

Drugi so ti že napisali, da lahko prišparaš vsak mesec toliko, kolikor bi drugače dala za kredit za stanovanje, kar je hudičevo res. Poleg tega pa obstajajo tudi drugi načini, kot pa deljenje nepremičnine, ki je - če greš enkrat narazen - pomoje nesmiselno.

Midva imava to urejeno tako (stanovanje je njegovo in vedno bo, poročena ali ne, otroci ali ne), da jaz pač šparam moj denar in on to ve in pa, ker sem v stanovanje ogromno vložila sva podpisala posojilo za nedoločen čas, po katerem mi mora vrniti eno določeno vsoto če se razideva. To je celo predlagal sam in tudi meni se zdi to najboljša rešitev...

Pa ne obremenjuj se preveč s stvarmi, ki jih ni... Če bo kdaj prišlo do take situacije te bodo najbrž bremenile in bolele čisto druge zadeve.

_____________________________

Kdor si upa, za trenutek izgubi tla pod nogami. Kdor si ne upa, izgubi življenje!

Če že razmišljaš v tej smeri...namesto kredita za stanovanje raje varčuj. Pri 200 privarčevanih eurih na mesec boš imela z najenostavnejšim vlaganjem v vezane vloge na banki privarčevanih ca 100 000 eur. Tako malo denarja to spet ni, da bi rekla, da čez 20 let ne boš imela nič.

V najboljšem primeru pa bosta z možem še itak skupaj, otroci verjetno že veliki, ti pa z denarjem v žepu. A ne bo fajn?

Najprej se nehaj žret, ker si prišla na postlano. Raje boga zahvali, da nimaš na tem področju sranja, ampak ti je usoda naklonjena.
Te pa razumem, da potrebuješ materialno varnost. Marsikdo to rabi kot kruh in vodo. Drugi pač ne. Različni smo in nič ni narobe s tem. Če to rabiš, pač delaj na tem, da boš to imela. Varčuj, malo se pozanimaj in vlagaj tam, kjer se splača. Če je človek iznajdljiv in se za te reči zanima, lahko prišpara več, kot če varčuje v banki. Ko pa imaš malo več denarja, pa vložiš v kako bolj "poceni" nepremičnino, pa boš prec bolj "varna".
Drugače pa ni za zamerit tvojemu, da tako ravna. V današnjih časih je pravzaprav težko prepisati nepremičnino - celo partnerju. Jaz sem zelo darežljive sorte, pa nisem mahnjena na materialne reči, pa ti povem, da danes ne bi tako lahko prepisala nepremičnine, kot bi pred svojim 30. letom, ko nisem imela tako slabih izkušenj za sabo. Enostavno si v določeni fazi ne želiš nikoli več imeti bivanjskih problemov. Če še tako ljubiš partnerja, bolj ljubiš svojo varnost in varnost svojih otrok.

varčuj da boš enkrat imela nekej svojega ne pa sam čakat, pa se čudit zakaj ti partner noče prepisat polovice, sicer pa kaj ima to veze, a misliš da bi se bolje počutila če bi ti partner dav pol stanovanja, sej itak živiš v stanovanju in je glih tako kot da je tvoje, meni se zdi čist vseeno na katerga piše.

Tako je. Upoštevaj Tyažijev predlog + predlog od piščanca. Tako boš na dolgi rok imela moža, s katerim boš srečna in dovolj prišparano, da otroku pomagaš pri nakupu/urejanju njegovega gnezdeca.

Pa še to. Bodi zadovoljna, da si v taki situaciji. Marsikdo se znajde v situaciji, ko z možem več ne gre, pa tud lastnine ni nobene, tako da nima noben it nikamor živet, zato ostanejo ločeni v istem stanovanju. Da o tem, kakšen začetek nastavijo otrokom, niti ne govorimo. Ubogi takšni otroci...

Tudi če ti celo stanovanje prepiše - bo ob ločitvi še vedno njegovo, če le ima dokaz da ga je sam kupil. Razen če ti polovice stanovanja ne podari. Če ti podari, pol si solastnica, če ti samo prepiše, pol si sicer solatnica, ampak ob ločitvi, če dokaže, da ga je sam kupil pred tvojim štetjem - bo njegovo.


Aja, pa ne obremenjuj se s tem.