Ne. Ne molimo, ne zahvaljujemo se...
Ko že ravno skupaj jemo (kar je na žalost zelo redko) - ponavadi v soboto in nedeljo - si voščimo dober tek.

That's all

Ko doživljam vsakdan, poslušam in berem ostale imam občutek, da bodo podobne navade vedno bolj cenjene. Kakšen tempo je bodo naši otroci res veseli, da smo vsaj enkrat na dan vsi skupaj. Pa naj bo to zajtrk, kosilo ali večerja. 

_____________________________

ŽIVLJENJE JE LEPO, ČE GA ŽIVIŠ,.....

No, saj toliko časa si tudi mi vzamemo....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ob nedeljah, ko kosimo pri mojih starših, molimo pred jedjo, sicer se pa le pokrižamo.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Bistvo ni v molitvi. Niti v tem, če smo verni ali ne. V smislu klasične vere, mislim. Če verjamemo v Ljubezen, ljubimo. In če ljubimo svoje najdražje, verujemo. Verujemo v Ljubezen. Verujemo v Dobro in Srečo. Če nam pomaga klasična vera, je dobro, če jo zavračamo, je pa tudi dobro. Vse je dobro, le da smo sposobni ljubiti. Tako jaz gledam. In prepričana sem, da vsakdo JE sposoben ljubiti. In da vsakdo včasih začuti neko neizmerno radost in srečo.
Jaz sem že danes tako srečna, ker je zunaj prekrasno modro nebo in sonce. In ker grem z družino spet v gore .... 

Bistvo je v tem, če čutimo in znamo pokazati svoji družini, kako jih imamo radi, koliko nam pomenijo, če jih spoštujemo in če jim znamo prisluhniti in globoko pogledati vanje. In v tem, da se zavemo, kako lepo je, ker ne živimo v pomanjkanju, ampak v blagostanju. Da imamo vsak dan toliko dobre hrane, da nam je toplo in imamo streho nad glavo - in predvsem drug drugega.

Obred si lahko zamislimo ali pa tudi ne. Lahko je verski ali pa nek drug ali pa čisto nekaj našega. Ali pa ga ni - in je samo zavedanje.

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

 Sita,nekaj tako lepega pa že dolgo nisem slišala.Če bi več ljudi tako razmišljalo,bi bil svet lepši.

mi nismo verni, in tudi tega ne prakticiramo doma. rečemo pa si dober tek   

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Ne, ne delamo tega.

Ne boste verjeli. Radi bi, pa ne. Enostavno pozabimo. Včasih se spomnimo in takrat molimo. Ampak je pa težko. Namreč nikoli nisem bil tega navajen in zato sedaj pozabim. Včasih se spomnim med jedjo in takrat se v mislih zahvalim za jedi, ki smo jih prejeli in ki smo jih že pojedli .

Midva na malega člana  še čakava, ampak kot osnova družine imava pa že sedaj obred, da obvezno skupaj zajtrkujeva in večerjava (oz. imava bolj pozno kosilo). Vedno si zaželiva dober tek. Prav tako ni nič samoumevno (brez prosim in hvala pri naju ne gre)... Da se ljubiva, si ne govoriva vsak dan, ampak si pa to vsak dan pokaževa...upam, da nama bo to spoštovanje in zavedanje uspelo prenesti tudi na najine otroke.

_____________________________


http://vampirka.moj-album.com/

The brain is like a parachute. It works only when it is open!

Ne. Ker nisem verna. Smo pa imeli v enem mednarodnem kampu vsakič preden smo začeli jesti moment of silence, se prijeli za roke. To se mi zdi fajn. Da bi se pa zahvaljevala bogu za hrano pa niti pod razno. Sej mi je ni dal on. Lahko se zahvalim samo mami, ker jo je kupila in pripravila.

Mi nismo verni - v klasičnem smislu pomena te besede pri nas.
Razmišljam pa natanko tako kot Sita. Tudi najini otroci funkcionirajo na podoben način.
In tudi midva njih sprejemava tako.

Še en dokaz torej, da bistvo človekovega razmišljanja, delati ali samo misliti dobro in prav, ni v tem, kateri veri pripadaš, če sploh kateri, kolikokrat na dan "moliš", kateremu svetniku se zahvaljuješ....

Bistvo je v nas samih. V Človeku. Ne v besedah. V dejanjih.

Sita

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)