Draga Pika!
Veš, res mi je hudo, ker imaš tako "smotano karmo" kar se boja za detece tiče. Sploh ne veš, kolikokrat sem ramišljala, kako bi jaz nekaj tako meni hudega sploh preživela. Pa bi, veš, sem prepričana, da bi morala, čeprav bi me od groze pobiralo vsak mesec. Tako najbrž ti doživljaš to, si jaz predstavljam. In 1000% sem, da bi si tudi jaz želela tisti plusek ugledati ne glede na posledice, kot praviš. Jaz te čisto razumem. Zato se mi zdi grozno, kadar kdo reče kateri, da zato ne more zanosit, ker preveč o tem razmišlja. Če bi to držalo, jaz ne bi imela čisto nobenega otroka sploh. Pa kako naj bi nekdo sploh lahko nehal na to mislit?!! Jaz v tem ne vidim rešitve, to je bedarija govorit komerkoli. Ne moreš se prisilit nehat razmišljat o tem. To je tvoja vrednota, to je nekaj, čemur se ne moreš kar odpovedati. Kako bi se lahko?! To bi bilo zame kot odpovedati se samemu sebi. Še večja neumnost je zanikati, da si nekaj neskončno želiš. Zanikanje ne vodi do uspeha. Jaz bi rekla, da je v življenju tako, da ima vsak, ampak čisto vsak človek na tem svetu svojo dozo sranja nad sabo. Vendar vsak na drugem področju. In zdi se mi, da je določeno gmoto zoprnih reči, ki ti grenijo življenje moč premagati. Ne tako, da rečemo, da niso važne in jih ignoriramo. Kvečjemu tako, da napnemo vse sile in razmislimo, kako si lahko pomagamo pri tem sami in ustrezno ukrepamo. Vidiš, tu sem pa prepričana, da si na zelo dobri poti in da slej ko prej nekaj menda ja mora ratat. Bo ratalo, sploh se ne pogovarjam o ničemer drugem. kdor naredi vse, kar je v njegovi moči, mu uspe. Prepričana sem, da boš zagledala plusek. Drži se, Pika! Jaz navijam zate. Z vsem srcem!