No, tudi meni so listki fajn, jaz sem svojemu vedno kakšnega kam "poturila", pa mu je bilo vedno fino. 

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Meni je najboljše, če dam ali dobim listek - en v levem copatu - dobro jutro leva noga, in drug v desnem - dobro jutro desna noga.
Ta mi je res posprečena

Ja, fajn, jaz sem vedno kaj takega napisala, kaj navihanega, pa je potem včasih vpričo mene našel in sva se smejala in tako,  ali pa je kje na sestanku ven potegnil iz zadnjega žepa in je bil hec.

Fajn, ni kaj...

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

To, kar je pisalo na listku, odtehta sto daril, ki jih dobijo tiste, ki takega listka nikdar ne dobijo....

Darilo te ne more osrečit, če tvoja sreča ni odvisna od zunanje sreče. Lahko te le vzradosti. Nisem rekla, da bi morali večja darila izključevat - vendar trdim, da če jih ne dobiš to ni izraz, da je zato nima rad ali da jo ima manj rad, kot če bi ji kaj več kot tisti listek dal. V končni fazi ja na listku pisalo, da jo ima rad.

Torej če dobiš, v redu, če ne, pa tudi v redu. Jaz osebno vidim večjo srečo v tem, da sama dajem kot pa, da prejmem. V dajanju mi je večja radost. In več daš, več dobiš.

Njej je dal še večje darilo - listek z napisom, da jo ima rad, a ne?

Zakaj se ti zdi, da je tisto, kar je kupljeno več vredno od nečesa, kar sam izdelaš ali napišeš iz srca?

No, samo če to anonimni toliko pomeni, bo pač zmeraj trpela, ko ne bo ustreženo njenim pričakovanjem. To hočem povedat, darilo tu nima veze. Kajti gotovo ji bo še kdaj kaj poklonil. A če se to ne zgodi in si zato nesrečen, si lahko hitro nesrečen za milijon stvari. Svet ni naša predstava o njem, svet sam po sebi ne more osrečevat, če ne čutimo notranje sreče. Ljubezen ni zunaj, je v nas. Ne moremo biti odvisni od ljubezni zunaj sebe, ker bomo v tem primeru trpeli. Vidim, da mnogi ne ljubijo drugega človeka takšnega kot je, ampak le svojo predstavo o tem človeku, kakršen naj bi bil, da bo zadovoljil naše želje in potrebe. Zmeraj mora drugi to in ono, če ne, nas ne ljubi dovolj ali bomo pa kar nesrečni. A ni to otročje? In ko tako razmišljamo, ga hočemo takoj spremeniti, namesto, da bi najprej spremenili sebe. Samo ne- tega je ljudi strah, da bodo potem sužnji ali kaj. Je pa ravno obratno. Sužnji smo svojih predstav: "Če mi tega ne narediš, me nimaš rad ....". Kot v vrtcu. In potem hitro k mamici ali vzgojiteljici jokat: "Tršica, on mi pa ne da lopatke ....".
Žal, meni se zdi tako. 

Jaz tako gledam: srečna sem za vse, od najmanjše podrobnosti do velike. In najsrečnejša, kadar lahko sama dajem. Če prejmem, kaj bom s tistim? To ni edini dokaz ljubezni. Morda samo en izmed mnogo drugih ... za koga.

Moj dragi mi je nekajkrat prinesel rože na začetku najine zveze. Rekla sem, ne trgaj rožic zame in mi rajši podari drug šopek ....  Kajti mož sam je darilo, ne vem, kaj bi še več? 

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

Po mojem ne pretiravaš. Jaz bi bila prav tako zelo zaročarana, žalostna in za povrh še jezna. 

Res ni lepo, da je edini tvoj krožnik izstopal od ostalih in to s tem, da je bil prazen oz. le z enim pildkom.

Ma se kar podpišem.


_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

Jaz bi bila tudi užaljena, razočarna in jezna, če bi dobila samo listek.Sploh ker imate pri vas tako navado, da samo Miklavža praznujete.

Kot da druge ne bi imele dolge nosove, če bi dobile za praznik, ki ga praznujete in se obdarujete z darili, samo listek,ki gori piše rad te imam.Mislim saj je lepo, sam za Miklavža

Joj Anonimna brez zamere sam jst bi bla pa tega listka tok vesela k trnutno obene stvari, pa če mi auto z veliko rdečo mašno podari ne bi bla tok vesela kokr lista s tako vsebino.
Mogoče sm smešna sam men pa take stvari ful pomenjo, mogoče zato ker jst pa pač nimam te pozornosti in bi se tega tok razveselila.

lps

_____________________________

Najlepši dan mojega življenja 26.06.2005!!!

Mislim, da te darilo , pri katerem čutiš, da se je nekdo potrudil prav zate, ali tako, da ga je naredil ali tako, da se ga je potrudil najti, kjer veš, da je razmišljal o tebi, zato, ker mu očitno nekaj pomeniš, tako darilo vsaj mene lahko osreči.

Se strinjam, da če ji ni dal darila, še ne pomeni, da je nima rad.

Tudi jaz rajši dajem, vendar vem, da če ne znaš dobivat, tudi ni v redu, ker tako onemogočiš drugim, da bi bili srečni, ko ti kaj dajo.

Ne vem, od kod si potegnila, da bi bilo doma narejeno darilo manj vredno - jaz večinoma dajem taka darila in so jih vsi veseli... Ampak verjamem pa, da če je bil samo načečkan listek, da ji ni dajal nekega občutka, da se je potrudil - bi moralo biti ljubezensko pismo ali pa recimo doma narejena kartica, tako, da bi se videlo, da se je potrudil...

Ma, meni se ne zdi isto kot z lopatko v vrtcu... Od človeka, ki te ima rad, pričakuješ, da ti to tudi pokaže - po možnosti tako, da ti to razumeš... Kadar se samo izražata različno, je pač treba drugemu pokazat, kako ti najbolj razumeš in obratno... Zato se pa morata pogovorit in ona mu mora povedat, kaj si želi...

Ja, darilo vsekakor ni edini izraz ljubezni , vsekakor pa je eden od izrazov. Vse kulture poznajo obdarovanja in praznike... POvsod obdarujemo tiste, ki jim nakaj pomenijo... Očitno že bo nekaj na tem...

Anonimna, daj zmeni se z njim! Pa povej, kaj si želiš in kako se ti lahko odkupi. Z veseljem se ti bo!

Uh uh! Moram priznat da jaz vedno pozabim na razlicne obletnice, rojsne dneve in temu slicne zadeve! Ta moja me redno riba in krega ker ji nisem kupil nekaj ali se saj spomnil ne to! Ona, seveda, nikoli ne pozabi na moj rojsni dan. Ne vem kasni so ostali moski. Jaz pa sem bolj space out za taksne stvari.
Seveda, za to nimam nobenega opravicila! Kriv sem! Hja... verjamem da se mi bo to se vedno pogosto dogajalo! Slaba navada!

Bila bi razočarana in užaljena, če bi videla da je moj krožnik prazen ostali pa vsi polni. Vsaj kakšen kilogram mandarin bi lahko položil na krožnik ali pa čokolado. Mislim tist pildek je mogoče napisal v skrajni sili ko je videl da nima darila za tebe. Če  je na hitro načekano .... Men bi vrjetno  tako izpadlo. saj vem mogoče mal pretiravam ali pa tud ne

_____________________________

7.3.2006 je štorklja končno dostavila prvi paket...

8.9.2007 pa še drugega :)

Če si ob tem občutla- tisti prvi občutek, da si spet "zadnja na braju"-izvisela- se tega kar tako res ne moreš znebit. Sploh če se ti to pogosto dogaja. Si normalno lahko jezna. Vsaka stvar ne paše povsod. To je pa za ene težko prav presodit.

  Morda bi ti glede na tvoje psiho-fizično stanje pa to isto dejanje kdaj drugič prav priraslo k srcu. Tvojega dragega poznaš samo ti. Ti veš na kak način je to pripravu, kaj je s tem mislu.

Isto kot denar za darilo, lahko je zelo dobrodošel al pa tud ne. Odvisno kdo ti ga podari. Kaj pričakuješ ti od njega.
Meni je npr. od moža po eni strani seveda dobrodošlo. Po drugi si pa mislim, se ni mogu mal potrudit, ko me je najbolj pozna, da bi mi kaj za mojo dušo podaril. Pa morda je masažo ob svečkah, .... Tak pa imaš občutek, da te je odpikal pa konc, nima več dela s tabo. Moje mnenje.

Mi se za Miklavža ne obdarujemo, ker ga ne praznujemo. Tako tudi ne pride do zamer. Če sem pa odkrita, bi bila tudi listka vesela, saj mi ga moj mož še nikoli ni napisal(ali mi pove ali pa pokaže). Bi se mi zdelo nekaj novega in izvirnega. Predvsem pa "pogumnega", ker moški svojih čustev ne izlivajo kar tako. No, mlajši mogoče še, starejši pa sigurno ne.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Sicer je lepo, da ti je to napisal, vendar se meni zdi ta listek kot pač izhod v sili, sploh, če je obdarovanje v navadi.

Če bi dobila tak listek nalepljen zjutraj na ogledalo v kopalnici, je pa to čisto druga pesem.

_____________________________

...vox populi...

kdor z malim ni zadovoljen....

Ta ena pozornost je bil listek.

Jaganath, a si ti mogoče moj partner  ?

Moj je tudi tak, pa ga zaradi tega nič ne kregam, ker sem pač to sprejela kot njegovo "slabo" lastnost. Prav po pravici povedano, se mi fučka za tisto darilo...izkazovanje pozornosti ni samo v darilih, meni osebno več pomeni, da me stisne in lubčkne .

Sem druga anonimna.
Bodi srečna, da ti je pustil vsaj listek. Pri nas nisem dobila popolnoma nič. Ne dobim nobene pozornosti ne za roj.dan , ne za kak drug preznik. Sem se z leti privadila, vendar me še vedno stisne pri srcu, ko mi druge govorijo, da so dobile vsaj nekaj. Jaz od svojega nič, popolnoma nič.

anonimna 2,kaj ko bi ti svojemu lubiju to povedala, da te to boli? Pa mu rečeš, saj ni treba, da mi daš točno za praznik, če se takrat ne spomniš, ampak kdaj pa kdaj bi me pa to zelo razveselilo... Kak šopek rož ali bombonjera ali pa kak stvar, ki si jo želiš (v tem primeru mu moraš povedat, kaj si želiš, sicer ne bo vedel...) Povej mu, da veš, da se ljubezen ne meri po tem, ampak da bi te vseeno zelo razveselil, če bi ti kdaj kaj podaril...
Meni se zdi škoda, da si žalostna zato, on pa mogoče niti ne ve (skoraj sigurno ne), da bi ti naredil tako veselje s tem... Povej mu! ne očitat, da do zdaj ni bilo nič, samo povej mu, da bi te pa zelo razveselilo, če bi ti kdaj kaj prinesel ali napisal.

Ma, jaz sem kar z malim zadovoljna ... že izključno s tem, da sva skupaj.

Darila pa kar pridejo: nepričakovani izleti in včasih potovanja, ljubeči pogledi, dotiki, poljubi, telefonski klici, sporočilca - kadar nisva skupaj .... Kaj bi še več?

In če imam rojstni dan, sama povem, kaj bi rada imela, kadar bi kaj imela. In mi kupi. Če ne rečem nič in ni denarja, pač ne kupi. Vedno samo mislim, upam da bova še dolgo skupaj (da ne bi prišlo do smrti) in to je to. Pomemben mi je le ON - da sva skupaj - nič drugaga. 

V bistvu imam nasproten problem - če mimogrede rečem, da bi nekaj imela, mi tisto kmalu kupi - jaz pa si medtem že premislim in tega ne bi imela več ....ker odkrijem kaj boljšega ali pa me preprosto ne zanima več. No, edino knjig se ne branim, pa še za te nimam prostora ....

Moj mož me je naučil, da če že darilo, naj bo praktično - za kogarkoli. Ne pa lovilec za prah. Tako, da kadar koga obdarujeva vedno premisliva, da je darilo uporabno.

Torej povej mu, kaj želiš in koliko ti to pomeni ali pa si kupi darilo sama ali pa začni na to gledati drugače.

Ronja - glede obdarovanja povsod po svetu - da to vse kulture poznajo. Dobro vem, kako je to v Indiji pomembno - bolj ko tu. Vendar gre za skromna darila. Tam so presrečni, če dobijo kaj malega, res malenkost. Tudi list z napisom - "I love you" ali "Mere pyar" In poklon "Namaste" ter globok pogled v oči je dovolj. Včasih je dovolj, če jih pogledaš samo v oči in se jim nasmehneš - in so srečni. Ja, doživela sem to, osebno. In kamorkoli sem šla, so me prosili, če se smejo slikati z mano ali za trenutek primem njihovega otroka (dojenčka). Zaupajo ti svojega otroka, ker verjamejo, da je potem blagoslovljen! Če pa jim daš kaj materialnega, pa te ne cenijo več tako - kar naenkrat te gledajo nezaupljivo kot nekega bogatega tujca. Tako je to.
Kaj pa tukaj?

< Sporočilo je popravil Sita -- 13.12.2006 19:08:24 >

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

Tukaj je isto. Globok pogled v očke imajo vsi radi!

pa saj punce niso hotele kake velike stvari, saj so rekle, da jim je ok, če bi dobile kilo mandarin, to pa res ne moreš rečt, da je neka ful materialna stvar, bolj simbolika... Po moje je lahko rečt nama, ki nama fant in mož data to, kar si želiva, da sva z malim zadovoljni... Če pa nama ne bi dala nikoli nič, se mogoče ne bi tako počutili... Ne vem, probam vse razumet...

Joj, meni pa je to tok cart. Moj ponavadi name pozabi in potem zadnji dan nekaj na silo kupi...
Potem pa sem jaz razočarana.
Bi bila bolj srečna, če bi mi napisal listek.

Čeprav je letos bil full izviren: Kupil mi je majico z napisom Ambitious bitch - ene bi pa to užalilo.