pri mojem prvem porodu je prišla v porodno sobo z babico še ena babica, ki se je predstavila, povedala da predava na babiški šoli in da ima s seboj razred bodočih babic, ki bi želele biti z nami in če to dovoliva.

razmišljala sem takole - nekje se morajo naučit! Zato je v sobo prišlo še pet mladenk in so bile vseskozi tam, pa njihova profesorica je razlagala in razlagala kaj se z mano dogaja, zakaj to in ono - kar je bilo za mojega moža, ki ima rad stvari pod kontrolo več kot odlično, saj je bil vseskozi na tekočem. Porod je bil hiter, brez rezanja in šivanja, na koncu pa je še dodatnih pet parov očk kar stekleno gledalo od veselja, saj so bile prvič poleg tapravega poroda. Skratka, za vse tam notri (tanove babice in tanove starše se pravi naju) je bila to enkratna izkušnja.
Ta "stari" babici pa sta bedeli nad mano in nad hčerkico še 100krat več kot bi bilo treba - vsaj tak občutek sem imela.
Bilo je skratka super, na koncu sva bila pa z možem še pohvaljena, da so naju zbrali, ker je najina babica ocenila, da sva dobro pripravljena in da bo to porod za čisto petko, kar je tudi bil.

Ne vidim ničesar slabega v tem, da se kdo še uči zraven. Saj jih nikoli ne pustijo samih!

no ja mene tudi ni nihče uprašal če so lahko študentje zzraven, pa so bili....samo meni je bilo vseeno v tistem momentu, aja pa zraven je bil tudi moj dragi

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.