Že 2 leti razmišljam, da bi vpisala podiplomski študij, vendar se bojim, kako bom vse skupaj "sfolgala". Piškot je še majhen, razmišljamo o drugem štrudeljčku, imam kar zahtevno delovno mesto, ki se mu moram posvetiti (vodenje, predvsem management).

Želja o nadaljevanju študija je velika. Seveda gre za študij MBA, saj se v njem nekako "vidim", a vendar me gloda črv dvoma, če bom vsemu skupaj kos, saj se bom morala voziti na predavanja vsaj v MB (100 km) in to 2-3x na teden. Ne vem se odločiti, zato bi mi vaš nasvet prišel zelo prav. Kaj bi naredile na mojem mestu ve?

če imaš voljo boš zmogla vse.Seveda bodo prišli tudi dnevi ko bo bilo vse črno in ko bi najrajši vse pustila tako kot je.Mi imamo navihančka leto pa pol starega in se se vpisala v šolo,šolo sem pa imela  od pon do petka,torej vsak dan.pa tudi jaz sem se mogla peljati v drug kraj.letos sem pač mogla odnehati od šolanja,saj sem drugič noseča imam  pa rizično nosečnost ,tako da pavziram in moram iti v letu 2007/ 2008 nazaj v šolo,če hočem da mi vse priznajo(plačilo in pa izpite).Če pogledaš, bo takrat moja štručka stara 3 mesece,ampak nič ne de,vem da bom zmogla.ja,pa tudi službo sem zjutraj imela,torej zjutraj služba,popoldan pa šola,tako da vse se da če se hoče.Če se odločiš boš naredila 100%

najbolje da se odločiš z srcem.sama najbolje veš koliko si zmožna prenesti,kakšen napor...toda če se v tem študiju nekako vidiš potem poskusi in videla boš.vso srečo

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Ne vem ti svetovati. Jaz na primer nimam več predavanj (zaključila so se mi v začetku nosečnosti, prej sem jih pa imela le eno popoldne na 14 dni), v službi me 100 % podpirajo pri študiju, pa mi zdaj čisto nič ne diši študirat, ko imamo pikca.  Če se boš odločila za študij, ti svetujem samo to, da si za magisterij oz. doktorat vzameš temo, ki je neposredno vezana na tvoje delo, sicer ti bo po mojem na koncu vse res odveč.

Vsekakor pa višja izobrazba, sploh v tvoji usmeritvi, prinese marsikaj dobrega. Kar pogumno, če te veseli!

Lp,

živa

Če ti tako veliko pomeni in si ga res želiš, boš pomoje zmogla. Vzponi in padci bojo itak, to lahko pričakuješ. Jaz se na faks ne spravim ravno zato, ker nimam niti najmanjše želje in motivacije zanj, mene samo v službi terajo, da ga moram imet. Ko bi le imela še jaz tako željo kot ti.

Jaz nisem tako ambiciozna. Tudi brez otroka bi se ne vozila 3x tedensko poleg redne službe nikamor. Sem pač mala lenuhinja

_____________________________

...vox populi...

Najprej: te res občudujem, da vse to načrtuješ

Po moje, z enim otrokom in partnerjem, ki te bo podpiral (varstvo, gospoodinstvo) definitivno gre. Če je želja dovolj velika.

Z dvema otrokoma, posebej če sta oba majhna, o joj. Ne vem. Dvomim.

Vsekakor se mi zdi, da je boljša varianta, da najprej narediš magisterij, pa potem še enega otroka. Odvisno tudi, ali izobrazbo potrebuješ za napredovanje, ali ni preveč nujna. Odvisno tudi od tega, kakšno razliko med otrokoma bi s partnerjem imela, ker če je želja po drugem otroku večja, potem se bo začetek študija nedvomno zavlekel za nekaj let. Treba je pač pretehtat vse variante. Osebno se mi zdi ta varianta boljša, da z dugim otrokom počakata, pa najprej narediš mba, pa imaš potem mir.

Uspešno razmišljanje in tehtanje

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

To ni ambicioznost, samo je pa res, da si pri štiridesetih tudi jaz želim biti mala lenuhinja...
Pa tudi moje trenutno delovno mesto je zeelooo naporno predvsem zaradi ljudi, ki jih srečuješ vsak dan (povprečna starost je 40, izobrazba pa končana II. stopnja). In to z leti postane naporno...

Rahoo ne vem ktari MBA misliš vpisat sam tisti na EF v LJ in tisti pri Purgerci zahtevata celega človeka. In to 100%. Ne bom rekla da sem sama dala to skozi jih pa poznam eno malo morje, ki so ga delali. In lahko rečem iz prve roka da je bila  v tem času družina zeeeeeeeelo stend baj. In meni kot delu te družine to sploh ni blo všeč. Že samskim je naporno, tebi s potencialno dvema otrokoma ter odgovorno službo pa ne bo lahko. Ker za MBA - v obliki, ki ga jaz poznam - si praktično celo leto odsoten. Praktično nimaš časa za karkoli drugega kot za študij.

LP .0

študij in mali otroci gredo skupaj samo v primeru, da imaš podporo cele družine, širše družine. mi smo moj dr komaj sfolgali, pa imamo samo eno pupo. res moraš računati na to, da te piškot cele dneve ne bo videl, še takrat ko boš doma, boš najverjetneje morala študirati. po pravici povedano ne verjamem, da bi se ponovno tako odločila. sploh pa ne za oboje hkrati, ampak jaz nisem imela izbire, ker me je pogodba zavezovala.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Držim pesti,da ti uspe izpeljati vse,kar si želiš!

Le vrjeti moraš...vase in v svoje želje...

Pozdravljena,

tkole je jaz ti lahko povem svojo zgodbo, ki je sledeča,
Sama sem se lani septembra upisala na visoko šolo v 2 letnik ker imam končano višjo. Doma imam sedaj starega 6 mesečnika ki me vsak dan bolj potebuje. V meni je bila dolgo časa želja da grem še naprej študirat- je pa tako zelo težko vse skupaj bilo izvedljivo. pa smo se uskladili malo težja ampak SMO SE!!!!

Če ne boš imela partnerske podpore, nekoga ki ti bo lahko poskrbel za otročka k te ne bo cel dan ( vsaj pri nas so predavanja na izrednem študiju bila skori vsak dan med tednom- vikendov skoraj nismo ieli predavanj)

Meni je do sedaj uspelo nardit 4 izpite a ne vem kako bom sedaj še z 4-imi ki me čakajo vsi naenkrat, Težko je a vseeeno se uspem prepričat da drugače ne gre če želim imeti nekoč bljšo službo in položaj, razmišljam o podiplomskem a vseeno počakati moram da vidim kako se bo vse to speljalo.

Če imaš voljo in podporo okrog sebe verjameš vaee da zmoreš potem to vseekakor boš zmogla in ne razmišljaj o tem da ne boš! Samo če začneš bodi vztrajna do konca imej pred sabo nek motiv ki te bo gnal naprej!!!! Upam pa da ti uspe!!!

pa še nekaj nekdo je omenin MBA na Bledu pri Purgerjevi zagotovo zahteva celega človeka in to po cel dan do pozno v noč, takrat bo družina res stand by, ampak če vidiš prednosti za svojo službo itd. se ne pusti in začni študirat!!!!

Lp  stuhica

Odločit se moraš, čemu boš dala prednost med tednom, družini ali študiju. Podiplomci zahtevajo celega človeka in ni nekaj kar bi človek naredil z levo roko.
Je pa običajno tudi res, da kjer je volja tam je pot.

_____________________________

:)

Če si tega močno želiš, naredi vse, da se ti bo želja uresničila. Kjer je volja, je tudi moč.Sama tudi razmišljam o nadaljevanju študija, vendar mi trenutne razmere v službi ne narekujejo neke potrebe po tem.Vsekakor pa moraš vzeti v obzir, da boš imela manj časa za svojega piškotka.Pozdravček.

Ker imam doma starse,ki me zelo zelo podpirajo pri tovrstnih odlocitvah,sem se tudi jaz odlocila za podiplomca...ker mi kariera le prevec pomeni, s tem pa tudi denar,ker zelim sebi in tamalmu omogocit dokaj varno prihodnost...


je pa res,da moras razcistit v svoji glavi...kaj ti je bolj pomembno...meni osebno posedanje in zgolj samo razdajanje otroku ne pomeni toliko,ce mu potem v koncni fazi ne bi mogla nudit nic drugega kot svojo ljubezen...lahko pa skombiniram oboje,kariero in otroka pa gre....


< Sporočilo je popravil teja. -- 27.1.2007 9:32:53 >

Raho, pusti si nekaj za stara leta . Če razmišljaš še o enem otroku, bodi zdaj ene tri leta še samo 100% mama. Ko bosta štrudla zrasla,vsaj iz plenic, pa rukni še podiplomca.
Moje skromno mnenje, ker sem se pri Nežinih osmih mesecih nekaj k izpitom spravljala( seveda ne gre za podiplomski študij, da ne bo pomote), pa sem se kao zvečer učila, pa jok v baby fonu, pa mož sploh ni mogel pomagati, zaradi mojega fosilskega dojenja, pa potem živčki, pa spet k knjigi po polurnem postanku, spet koncentracija, pa ko sem se malo ufurala, spet jok..... težko je.
Jaz pa spet nisem tako nadarjena, sem piflar. Če ne vem, raje ne grem na izpit....in posledično sem spet prenehala...... ampak gloda in gloda v meni, to pa je tudi resnica.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Jaz sem na dodiplomcu in ti povem, da mi komaj znese - je pa res, da sem za vse sama - partnerja ni po cele dneve (služba).

Če smatraš, da greš lahko preko vsega, pojdi. Kjer je volja, tam je pot.

_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

Vse imate prav... Najbolj realno pa je situacijo ocenila Muki. Mislila sem na študij MBA v MB. Res bi rada imela še enega štrudla, ampka problem je v tem, da so se stvari pri zadnji nosečnosti, ki se ni izšla, začele komplicirati. Če bi nama uspelo (v letošnjem letu) dobiti še enega , potem bi morala svoje plane prestaviti, kar bi naredila z velikim veseljem. Ampak, kaj, če ne? No, o tem bom razmišljala septembra. Pa fjan bi bilo počakati, da končno dorečejo, kaj bo z nami, ki imamo UNI, pa fajn bi bilo počakati, da bi bila do MB avtocesta...

Raho, a niso predavanja za MBA v mariboru v sklopih. Mogoče se motim, ampak možev sodelavec, ki je pred dvema letoma obiskoval...je imel neke sklope...en teden na mesec so bila predavanja - cel teden.

Ej lahko se motim, ampak , če em spomin ne vara je bilo tako. In je pravil, ta sodelavec da je orng težko usklajevat vse, službo, družbo, punco...pa še ni mel otrok takrat.

Jaz sem sedaj 3. letnik PEF, sociologija- tehnika, niti priblizno podobno podiplomcu, a vseeno, ni lahko zraven malega pamzeka. In ceprav ni lahko razmisljam, da bom zraven vpisala se matematiko - to me je vedno veselilo in v tem se tudi v prihodnosti vidim. Vem, da bo se tezje, ampak se splaca potrudit, saj vem da bom tako lazje sluzbo nasla. S to vezavo, ki jo imam sedaj, lahko grem samo ceste pometat  Torej, ce imas voljo, ce te znotraj zre, le pogumno in sem 100%, da ti bo uspelo!

< Sporočilo je popravil tulip -- 27.1.2007 11:20:01 >