ob takih zgodbah,ki jih berem pri lariki je moj odgovor DA...mulc me ne bo bunkal ce kaj ne bo po njegovem ali grozil,da me bo ubil ali uniceval tisto,kar sem si ustvarila...

ceprav ze sedaj delam na tem, da v takega ne zrase...in ravno zato,ker ga imam rada ze sedaj postavljam meje,da se nauci,da je zivljenje vse prej kot lepo...

< Sporočilo je popravil teja. -- 28.1.2007 14:36:25 >

Upam da si se zmotila in mislila lahko... , kajti vsak starš teži k temu, da je otroku lepo skozi življenje in da mu zagotovi lepo prihodnost...

Raje umrem s takim mulcem ob sebi kot z vsem bogastvom tega sveta. Ampak vsak ima svoje prioritete.

ja no tko ja..ni lahko in prekleto ni lahko...

Tudi jaz bi ju takoj in brez usmiljenja postavila na cesto. In ja, če bi bil moj sin takšen, bi tudi njega. To pa zato, ker ga imam tako neizmerno rada in bi to bilo edino koristno za njega v takšni situaciji. Seveda bi se mi trgalo srce, vendar bi to kljub temu naredila. Vsak človek se namreč mora naučiti živeti po nekih osnovnih normah družbe. Če tega ne zna ali noče, v družbi obstajajo sankcije. Kjerkoli bomo živeli, ne smemo krasti, biti fizično nasilni, lagati in moramo se sami preživljati, če nismo fizično onemogočeni, sicer bomo pristali na cesti ali v zaporu. Zato je takšen šok verjetno edini način, da se sestri pobereta.

Čeprav s težkim srcem, bi ju tudi jaz skoraj sigurno postavila pred vrata. Mislim, da bi edino to v takem primeru lahko pomagalo. Se strinjam, da sta od tam samo še dve možnosti, ali se pobereta ali potoneta, ampak pomoje imata tako večjo možnost za pobrat se, ker imata doma preveliko potuho.
Pa tudi z Nevo se strinjam, ki pravi, da v vsakem primeru podat prijavo na policijo. Grožnje niso kar tako. Trenutno sicer ne bojo mogli ukrepat, to je res, samo je pa pametno imet take stvari zabeležene, da ti mogoče v prihodnosti prav pride. In vedno vsako grožnjo ali nasilno dejanje prijavit. Tudi pretepanje mame je treba prijavit. Bi rekla, da za uničenje lastnine bi pa verjetno celo ukrepali na policiji. Skratka, vse prijavit!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se popolnoma strinjam z Marogico. Dodala bi le še to, da staša (predvsem mama) ne me pokazati strahu. Četudi jo je strah lastnih otrok, jima tega ne sme pokazat. 

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Veš kaj, jaz pa pogrešam, da bi poleg tega, da si tako "lepo" razložila situacijo okoli TV in monitorja da bi povedala tudi kaj in kako so starši do sedaj ukrepali. Saj problemi niso od včeraj! Kje ste bili vsi do sedaj?Otroka moraš imeti rad v dobrem in slabem in za tako obnašanje je nekje vzrok, ne moreš kar otroka iz hiše vržt, pa saj ni stvar, obleka, ki se je naveličaš!!!!Otroke imaš, da jih imaš rad, jim pomagaš, jih vzgojiš, da bo njim lepo in drugim okoli njih. Prej bi morali misliti, pa vseeno upam, da še ni prepozno, poiščite pomoč pri CSD, mater se bo ja kdo našel, ki bo znal pomagat, kaj je važno, da sta polnoletni, kaj se zato svet vrti v drugo smer? Veš, meni pride na misel ena situacija, ki jo je povedal moj tast, je učil na srednji šoli poklicne programe. Je reku, da tistim mulcem, ki kar naprej špricajo res ni rešitev da jih iz šole vržejo, lahko pol še bolj propadejo, in danes vidi marsikaterega takega "težkega" učenca, pa ima urejeno življenje, družino, službo, če bi ga pa takrat iz šole vrgli pa vprašanje kam bi lahko še zabredel.Kakorkoli že, jaz ti želim srečo pri reševanju problemov, pa enkrat poskusi da se sester ne sramuješ, pa da jim raje pomagaš, bo boljši občutek veš. Srečno!!!!!

Zanimivo. Kako hitro ste pripravljeni človeka postaviti na cesto. Žal ne bo šlo, če zaradi drugega ne, zaradi zakonov.

Takšne stvari se dogajajo tudi v najboljših družinah. Družinah izobraženih, olikanih, doslednih staršev in starih staršev. Nekateri v takšni situaciji zberejo vse, sestavijo celo družino skupaj in poskušajo najti rešitev. Ne verjamem, da bo takšnega človeka "marš pred vrata" postavil na realna tla. Ne bo ga; pokopal ga bo.

In če ste starši, bodite starši do konca. V končni fazi mi je vseeno za tisti LCD televizor, saj gre tehnika tako ali tako naprej in bo čez pet let že zastarel. Za mojega otroka pa mi ni vseeno. Z vsem razumom in vsem srcem bom poskušala najti rešitev, da se izvleče iz te situacije. In kaj naredim, če ga mu rečem, naj gre? In kaj, če se nikoli več ne vrne? Bom spala z mirno vestjo, da sem naredila vse, kar je bilo v moji moči? Naredila vse in še več? Prosila za pomoč vse, ki bi znali pomagati? 

Moj otrok je in ne odslužen televizor, ki ga postavim pred vrata, ko ne dela več. In v trgovini kupim novega.


Larika, tebi pa srečno. Upam, da uredite najbolje [smajli objem]

< Sporočilo je popravil Mič -- 28.1.2007 21:34:12 >

Vse lepo in prav Mič, lep načrt. Ampak le zakaj misliš, da se ga bosta držali? Da bosta ubogali vsaj 20% tega kar jima zapoveduješ? Ker verjameš v dobro? Ker bi jima 'zagrozila', da v nasprotnem primeru gresta na cesto? In če (oz. bolje ko) se ne bosta držali plana, boš kaj?
Zakaj sploh bi ubogali nova pravila? Kaj je zdaj drugače kot je bilo pred mesecem dni? Kolikor jaz razumem so se že večkrat poskušali pogovoriti in dogovoriti, pa ni uspeha.

Res me to zanima. Lp, Taška

Aja, drugače pa Larika, upam, da boste uredili. Vso srečo!
Da jima bo naredilo klik v glavi. Ker brez tega klika je po moje vseeno, kaj vi, njuni najbližji počnete, govorite...
Enkrat sem prebrala zelo lepo misel, ne morem se spomniti kako gre, je pa nekako takole: včasih mora človek potoniti, priti čisto do dna, da se lahko odrine in spet splava nazaj proti površju...

Vso srečo!

Imate ga tako neizmerno radi (brezpogojno), pa bi ga vseeno poslali na cesto ?

Jah kaj pa, saj to je vendar najlažje.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Ne, to je najtežje, sploh, če si otroku celo življenje popuščal in dopuščal, da ti je sral po glavi  in mu vse dovolil.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Larika, zberite se  vkup in dobro premislite vso zadevo. Enostavno se mi zdite dovolj pametni (po postu sodeč), da stopite s pravo mero razuma pred družino in se poskusite pogovoriti.Na koncu koncev je le družina tista, ki bi morala v teh časih držati skupaj, če smo si kot celotna družba drug do drugega tako kruti tujci.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Tako bom rekla, res nimam še izkušenj v vzgoji, vsak lahko reče, kako bi svojega otroka vzgojil tako in tako, kako njegov otrok že ne bo tak, ker ve kakšne so sankcije,....bla bla bla,... jaz priznam, da enostavno ne bi znala ukrepat v taki situaciji,... Ne znam si predstavljat, da bi mi to delala lastna hčerka,...Pravzaprav se kar zgrozim, vsakič, ko mi LARIKA omeni kčesa sta šmrklji zmožni

Glede pogovorov je že kristalno jasno, da tukaj ne zaležejo, ker če bi zalegli, situacija še zdaleč ne bi prišla tako daleč (verjetno so se že milijonkrat pogovarjali) ,... tako, da ne vem kako lahko predlagate še pogovor, če so vmes že grožnje ,...

Ena je napisala, da je OŠ z zakonom predpisana (naj te opomnim, kaj pa romi? - koliko jih je ko so prišli do 4. razreda, dalje pa ne več? - sem imela enih 5 sošolk/sošolcev romov v OŠ, pa OŠ nikoli niso končali - zakonsko je določeno le to, da starši morajo otroka vpisat in mu omogočit osnovnošolsko izobrazbo,... če je pa en konča pa - ????)

Glede tega, da bi jih vpisala v šolo in jim dala delo v hiši - spet brez pomena, če bi imele željo po izobrazbi, bi že zdavnaj končali vsaj OŠ - navsezadnje sta stari 19 let!

Glede dajanja obveznosti doma tudi, kot je LARIKA napisala ne spoštujeta nikogar, kako boš dal naloge nekomu, ki ti grozi s smrtjo???

Ne vem, očitno imate nekatere tako moč, da bi vam to uspelo,... larika je napisala tudi to, da so že obiskali psihologa, psihiatra in ni nič pomagalo , torej kakšen naj bo čaroben pogovor, ki bo pomagal, da bosta vsaj koliko toliko normalni.

Jaz si od svoje mame ne bi niti sposodila stvari, brez da bi vprašala za dovoljenje, kaj šele, da bi kradla zadeve???

Glede tega, kako krivi so starši - jaz bi tudi rekla, da so največ krivi prav oni. Ampak vedeti moramo, da so otroci tudi svoji karakterji, ene deklice so pridne punčke ( jaz priznam, da sem vedno bila - nikoli nobenih težav z mano - razen logično da smo se kdaj pa kdaj sprli doma)ene so pa poosebljeni hudiči , uporniki,...

Npr. moja sestrična se je šele pred kratkim umirila,... je bila sicer pridna deklica proti LARIKINIMA sestrama, je pa tudi imela teta z njo nemalo problemov,....

Ampak ok, ona ni grozila staršem in ni kradla, tudi v šoli je pridna - ni kaj,... so bili drugi problemčki.

Ampak v LARIKINEM primeru pa ni videti, da se bosta kaj kmalu umirili .

Če so posredi res droge, pa je jasno le to, da bi jih vtaknila v kako komuno, da bi jima pomagali in bi potem mogoče le prišli k sebi, vendar koliko vem je to zelo dolgotrajna terapija, da se res odvadita, če sta slučajno zasvojeni.

Verjamem, pa da je to za oba starše pa naj bosta še kako kriva, da sta pustila, da do tega pride zelo grozno, sigurno ne uživata v tem, da kaznujeta hčerki - mogoče v tem, da vržeta eno od njiju na cesto vidita edino rešitev, da mogoče enkrat za vselej dokončno dojame, da se ne hecata in da je ne mislita več podpirat!

Večinoma ste ta korak obsodile,.... ampak če še enkrat dobro preberete LARIKIN post boste ugotovile, da skorajda ni več kaj naredit.

Po moje so se znašli v slepi ulici ,... in če bo čas pokazal svoje, se lahko res še tragično konča

Larika, upam, da dogajanje doma čimmanj vpliva nate ***


_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Kriza.

Upam, da ne bom nikoli na mestu staršev teh dveh tirank!

Sicer pa se taka situacija ne more zgoditi kar čez noč, je pa res, da se čez noč lahko izbije sodu dno.

Škoda, da starša nista odreagirala pravočasno. V tem trenutku se mi zdi najprimernejša rešitev tista, ki je zanju verjetno tudi NAJTEŽJA: vsekakor je potrebno odrečti all inclusive hotel DOM. Žal. Mogoče ju bo streznilo, kajti če ostaneta doma, je verjentnost da se poboljšata enaka ničli.

Še najslabše pa bi bilo, če bi starši tole pupo, ki so jo postavili pred vrata, vzeli nazaj preden se skulira in začne obnašati normalno. Potem bi šele dobili moč.



_____________________________

...vox populi...

Prej nisem imela časa in sem svoj odgovor bolj na hitro napisala. Osebno pozna precej primerov družin s problematičnimi odraslimi otroki. Strinjam se z Mič, da je potrebno izkoristiti vse možnosti in pomagati otroku, vendar iz izkušenj vem, da ni vse odvisno samo od volje staršev. Pustimo zdaj, kdo je kriv, da sta punci taki, kot sta, ker o tem, kako lahko dva otroka iz istega gnezda prideta eden propalica, drugi dr. znanosti, smo že velikokrat govorili. Torej, veliko je odvisno od karakterja otroka, od teže delikventnosti, v katero je otrok zapadel, in od tega, ali gre samo za pubartetniško krizo iskanja identitete ali identiteto kot tako.

Glavno vprašanje pri Larikinih sestrah je, ali sta dekleti na drogi. Čim je droga v igri, je problem 100% težji kot sicer. Problema zasvojenosti z drogo se mora lotiti cela familija, ki mora biti pripravljena na to, da bo žrtvovala vse, kar je v življenju zgradila, z zavestjo, da bo po vsej verjetnosti boj izgubila. Tukaj je spet veliko odvisno od karakterja otroka. Poslati zasvojenca na zdravljenje v komuno, ki je po mojem mnenju edino uspešno, je možno le s privolitvijo zasvojenca (to načelaoma velja tudi za druge oblike zdravljenja) poleg tega je to tudi velik finančni zalogaj. In obvezno po končanem zdravljenju spremeniti življenjsko okolje, torej se preseliti.
Do sedaj vem le za dva (pa še to za enega nisem čisto 100%) primera, ko je družini uspelo zasvojenca pripeljati na pravo pot, pa poznam kar veliko takih družin, kjer imajo zasvojenega otroka.

Če pa v igri ni droge, temveč gre le za vedenjsko oz. pubartetniško deviacijo, potem je nujno otroka poslati spet v šolo in mu pri tem dobesedno stati za vratom brez milosti, po možnosti pa od njega zahtevati, da si najde še kakšno zaposlitev, s katero bo sam financiral svoj luksus - to pomeni, da mu dobesedno vzamemo oz. omejimo na minimum čas, ki bi ga imel na razpolago za neumnosti.
Ampak ... vse to se da izvesti zgolj in samo v primeru otrokovega sodelovanja, kar pa je spet odvisno od nejgovega karakterja. Vendar iz primerov, ki jih jaz poznam, lahko rečem, da je ta metoda kar precej uspešna, sploh če je možno na kakršen koli način otroka izločiti iz okolja, v katerem je s svojim vedenjem domač (to pomeni poslati ga na šolanje v drug kraj, pa čeprav gre zato živet k sorodnikom ali znancem oz. si familija za nekaj časa nakoplje na grbo veliko finančno breme, ki pa bo po vsej verjetnosti poplačano z rešitvijo otroka pred pogubo).

Larika, definitivno je nujno, da dekleti končata vsaj OŠ, nato pa ju nujno pošljite na nadaljno šolanje v drug kraj. Čeprav bo to za začetek verjetno hud finančni zalogaj za tvoja starša, je to, vsaj iz 99% primerov, ki jih poznam, najzaneslivejši način, da dekleti spravite na pravo pot. Pripravljeni pa bodite, da bo boj hud in morda celo neuspešen.

Želim vam vse dobro.

samo pogovor

Res kriza in po mojem mnenju sta jima starša preveč v vsem popuščala oz. jim vse dovolila. Mogoče so v igri res droge, ker takšno početje ni normalno (grožnje, da boš lastne starše ubil ). Verjetno še obstaja upanje, da se spremenita, vprašanje je le, kakšna pomoč? Dvomim, da ju bosta starša še lahko postavila na "realna" tla. Najlažja rešitev je res, da otroka postaviš na cesto. Ampak vprašati se je treba, ali sta za to, da sta takšni kot sta, sami krivi?

jaz svojega otroka ne bi mogla postaviti pred vrata, bi se pa zelo trudila, da bi bile posledice čimmanjše. ne vem, sem optimist.

poznam kar nekaj družin, kjer se je en otrok postavil na svoje noge, drugi pa ..., tudi tragični primeri.

kako ravnati ne vem, vsekakor brez odgovornosti deklet ne bo nič bolje. pomoč strokovnih služb, psihiatra. mogoče pomagajo že stroga pravila, bi pa rekla, da sta starša popolnoma zgrešila v vzgoji - nedokončana osn. šola?? si sploh ne morem predstavljati da se nekdo tako upre pri 13 letih - in ostane nekaznovan? vsaj s strani staršev

upam, da razrešite situacijo

_____________________________

iz malega zraste veliko

Punce vidim da ste se zelo razpisale. Hvala vam. Trenutno nimam časa vsega prebrat in sem samo preletela vaše odgovore. Zamima dobro pozna mojo/našo situacijo- hvala ti za podporo. Veliko mi pomeni. Pa tudi vsem ostalim iskrena hvala za vse besede, trše, dobronamerne,..predvsem pa za to da ste vse to prebrale.
Kasneje si bom vzela malo več časa, da bom prebrala in vam odgovorila. Doma sem trenutno brez računalnika, tako da lahko samo v službi,...

_____________________________

Imejmo se radi

Če sta nasilni se vsako nasilje prijavi policiji. Ukrepati bodo morali. Vsak napad na starša naj zdravniško zadomumentirata, nato pa zoper njiju podata kaznivi dejani nasilništva ali pa ogrožanja. Nekdo jima mora stopiti na prste, ker tako bosta samo stopnjevali nasilje in grdo ravnanje. Nimata nobenega spoštovanja do tuje lastnine, ker si nista ničesar sami prislužili. Pa seveda, sta skupaj zelo močni in si upata veliko.

Sta dovolj stari, da začneta sami skrbeti zase, če ne moreta živeto po določenih pravilih družbe in družine.

Rija,.. žal se je  zgodilo točno to. Od šoka sploh nisem mogla dihat. In potem mi mami pravi, da ima dobre razloge, ampak mi jih ne more povedat, ker je zraven sestra . In da jaz tega enostavno ne razumem. Sem jo prosila, da naj mi razloži, ker sem očtino v tej familiji edini debil in tega res ne razumem. In potem me vpraša če imam menstruacijo?!? Kaj za hudiča ima to z našim problemom veze ? Enostavno ne razumem več. Ne razumem svojih staršev, ne svojih sester.
In dojemam in razumem, da sta za nastalo situacijo kriva moja starša. Mami zato ker je vedno popuščala- pri meni ni!?, oče ker je dajal podtuho in denar. Vedno in za vse jima je dajal denar. No ne bom rekla da meni ni nudil vsega. Ker mi je. Ampak pri meni sta bila oba stroga. Trda roka, sploh kar se tiče šole- pa nisem bila biser da ne bo kdo mislil, ampak pri meni enostavno nista popuščala. Sploh kar se šole tiče. Zato ne razumem, kako sta lahko tako zelo zatajila pri sestrah. Res ne razumem. Vem da je vzgoja zelo težka. Sploh če starša nista enotna. In če otrok ve,da ima pri drugem staršu podtuho . Kar pa sta sestri imeli, vedno.
Ta zadeva z LCD-jem ni prva in verjetno ne zadnja. Tega sem pač opisala ker je bil zadnji in je "zbil" sodnu dno. Očitno le za kratek čas. Prekratek . Res sem razočarana nad staršema, ker ne premoreta toliko poguma in temu 1x za vselej naredita konec. Pa še to. Kako naj imam rada človeka, ki me kleveta po celem mojem kraju, mi laže v obraz takšne stvari- pri katerih mi srce krvavi, kot da se ne zaveda, da lahko preverim če je vse res? Kako naj imam rada nekoga- v tem primeru sestre, ki me zaničujeta na polni črti? Kako naj imam rada sestri, ko pa sovražita svoje lastne starše? Ne morem. Žal mi je. Naj se sliši še tako grdo, ampak ne morem. Enostavno ne morem, nimam več e moči. Pa nočem da bi me imeli za žrtev, ker nisem. Jaz si ustvarjam svoje lastno življenje z možem ,ki mi pomeni vse na svetu. In hvaležna sem, da sem se odselila od doma  tako kmalu.
Ne želim si, da bi 1x poklicali z krvavimi novicami, da mojim staršev ni več  oziroma, da se jima je zgodilo karkoli slabega. Vem, da ne smem razmišljati o teh stvareh, ampak je bilo teh groženj že toliko, da me resno skrbi. Skrbi pa me tudi dejstvo da mami in ati nimata niti toliko ljubezni do sebe, da bi nekaj ukrepala. Da bi nekaj naredila za svoj blagor. Pa čeprav na račun sester. V končni fazi je ena od vas rekla, ad otroke dobimo samo v posojo. In ker je čas za sposojo potekel, naj si najdeta službo, stanovanje,.... naj začneta razmišljati z lastno glavo preden bo prepozno. Nočem da postaneta take propalice kot je bil to stric, k i je na račun svoje mame živel do njene smrti, po tem pa je bil tak luzer, da je skorja umrl od lakote,.... no ne bom se spuščala v te  vode. Želim samo povedat da ne želim, da bi sestri končali na tak način, čeprav si je opomogel- na srečo.

Hvala vam vsem za vse. Če ne drugega za to, da ste si vzele čas in se pregrizle skozi moj post.

p.s. nisem želela biti anonimna ravno zato, da mi verjamete- vidim da če bi bila anonimna vas veliko ne bi verjelo moji zgodbi.  

_____________________________

Imejmo se radi