Itak da si prepričan v to, da ti bo ratalo in da boš skupaj do konca dni. Zato pa tudi ustvarjaš dom , družino in se strudiš za dobro obeh (ali vseh).
Ampak roke v ogen ne bi dala nikoli. Nikoli, ampak res nikoli ne veš, kako se življenje zasuka, kam te tok ponese in kaj se lahko zgodi. Tako da nikar ne živite v iluzijah, ampak poglejte resnici v obraz!
To pa še vedno ne pomeni, da ne ustvarjaš v ideji, da bom za vedno skupaj!

Jaz nisem. Še v sebe velikokrat ne.

Kar bo, pač bo!
In zarečenega kruha sem zares že prav sita!

Saj delaš na tem, da bi ostal skupaj 4ever. Gradiš si dom, imaš otroke, si 100% predan vsemu. Samo, se pa lahko zgodi iz danes na jutri, da se nekaj poruši... Ne vem.
Preveč parov, ki jih poznam tako ali drugače, je šlo narazen, tudi taki, za katere sem mislila, da imajo idealno partnerstvo ali idealni zakon; zato si tega, da bova za vedno skupaj ne upam trditi, čeprav oba trdo delava na tem, da bi bila ostala skupaj dokler naju smrt ne loči.

Pa da ne bo pomote. Svojega moža neizmerno ljubim, podpiram ga v vseh odločitvah in v vseh dejanjih, enako on mene. Sva leva in desna polovica, ki tvorita celoto... Ampak nikoli se ne ve, kaj ti na pot prinese življenje.

To sem še hotela dodati...

Pa saj punca je čisto lepo povedala da nimata namena it narazen...ja kdo pa je še skupaj z namenom da gre narazen?
No me veseli da ste že razčistle

Saj nihče ne pravi, da ima določen datum, kdaj bo šel s svojim partnerjem narazen. Življenje je pač nepredvidljivo in je potrebno pomisliti tudi na najgrše in neljube stvari ter se na to mogoče tudi pripraviti. Na žalost življenje pač ni pravljica...

V tipe nikdar ne bom vec prepricana!

Nisem prepričana, si pa želim.

Nikoli ne veš kaj tebe piči, še huje pa je da nikoli ne veš kaj piči partnerja. Danes sva lahko super par jutri pa ..........
Res težka debata

upam do konca da ostanemo skupaj....

Ma ja, bedarije delajo tisti, ki imajo dovolj časa. Sebe in mojega bom 1000% zaposlila, tak da se pomislila ne boma na kreganje in druge partnerje. Problem rešen

Pa zakaj te to tako žre? Danes uživaj današnji dan in njegovo srečo, če bosta pa jutri prišla do sklepa, da gretsa narazen, pa tudi ne bo konec sveta. Ne bosta ne prva in ne zadnja. In nikoli ne veš - lahko, da ti bo šlo še bolje in boš srečnejša, kot si zdaj.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Po vsem, kar sem v tej ubogi prvi tretjini svojega življenja preživela, na tem svetu ne obstaja več človek, za katerega bi dala roko v ogenj, pa čeprav je govora o mojem življenjskem partnerju. Še zase tega ne bi naredila (kakor je rekla Tanikaa).
Ja, seveda si želim, da bi ostala skupaj in da bi bilo vse tip-top, ampak če pa ne bo, bova šla pa pač narazen. Za vse je tako bolje. Zaenkrat (po treh letih) si skupnega premoženja še nisva ustvarila (še plačujeva napake iz preteklosti), pa tudi živiva v najemu, ampak sva si pa materialne zadeve kljub temu (ustno) lepo razjasnila. Moj denar je moj denar, tvoj denar je tvoj denar. Logično, da sedaj, ko sva skupaj, tudi skupaj pokrivava vse stroške, ki jih imava, ampak svoje dolgove pa pokriva vsak sam in svoje hobije si financira vsak sam. Po mojem mnenju nekje mora biti meja, da ne pride do izkoriščanja.
In tudi za prihodnost je jasno. Če bova ostala skupaj in si kupila lastno nepremičnino, je jasno, da jo bova oba odplačevala, dokler bova skupaj. Če bi se vmes razšla, potem bi tisti, ki bi želel ostati v nepremičnini, izplača drugega. Če ne bi bilo denarja, se nepremičnina proda in se pokrije kredit, razlika pa fifty-fifty. Premično premoženje je malenkostno in spada takorekoč pod osebne stvari. Avto - vsak svojega (že spomladi, če bo vse po sreči). Otroci - skupno skrbništvo, dokler so še majhni. Ko zrastejo, pa po njihovih željah. Finance za otroke tudi fifty-fifty.
Tako, da si upam kar reči, da mi ne bi bilo hudega, če bi šla narazen (govorim seveda o materialni plati, ne čustveni).