Pri nas je tudi takšna situacija, da sem jaz tista "tagobčna", on pa je bolj tih. Ni čudno, da rečejo, da smo babe jezične . Pa se bom spet kar podpisala pod al binin post . Ko sva se še v službo skupaj vozila, bi jaz tako čvekala, že ob 5. zjutraj, on se pa še dve uri potem ne zbudi. Kaj čem, takega sem si izbrala .

Se strinjam s tabo misek... seveda je linija tanka in velikokrat obstajajo take moznosti, kot si jih opisala... Zato pa je potrebno obojestransko spostovanje in razumevanje... Hotela sem samo povedati, naj tisti partner, ki je v dolocenem trenutku 'manj ranljiv' oz bolj razumen, vzpodbudi tudi drugega partnerja k temu, da se najde doloceno resitev, ki bo ugodba za oba. Zato sem pisala, da ne stekam tistih, ki jim je tako zelo izpod casti naredit prvi korak oz se potrudit pomagat partnerju, da se najde ven iz zacaranega kroga... Ocitno pac anonimninega partnerja nekaj mori in ne ve kako naj ji pove. Zakaj mu nebi ona pomagala, ce lahko!? Seveda ce hoce... Ce pa noce, potem se mi zdi, da ga pac ne ljubi dovolj. To je moje mnenje. Da smo pac skupaj zato, da si eden drugemu pomagamo in vzpodbujamo in si stojimo ob strani, ne pa da si mecemo polena pod noge, se ignoriramo, itd itd. Absolutno se pa strinjam tudi to, da ni dobro prevzet vedno vajeti samo z ene strani, ker potem se drugi avtomatsko podredi in postane 'mrtev'. Nima niti sanse karkoli narest in vlagat v vezo, ce to stalno pocne samo en partner za oba.

Ni dosti za razmisljat in filoyofirat: Drugo ima.....

To ni rečeno. Moj ima tud zadnje čase bolj tihe dneve, ker vem da ima veliko skrbi v službi pa vem da nima druge.