No, samo da je vse dobro z vama, pot!  To je res lepa novica na tako brezvezen  dan! Grem se stiskat na kavč, me tako zebe...... . 

punce, krasne misli!!!!!

pozitivna naravnanost = (zagarantirano)+ na CB

Polma, kar k dragemu se stisni, naj te on lepo pogreje. 

Kako ste pa kaj ostale pozitivke? Tiste, ki niste na dopustu? Kaj se dogaja z vami trenutno?
Kako ste se navadile nenadnega mraza?
Mene trenutno kar hormoni grejejo. Me moj samo gleda. Po navadi sem jaz bila tista, ki je hodila naokrog z vsaj dvema plastema oblačil več kot moj, zdaj pa je ravno obratno.

lepo se imejte in mislite pozitivno, da bo svet lepši.

pot kako si ti, še malo pa boš zibala kaj? Kako lepo, prav nestrpno bom pričakovala tvoje novičke in želim ti lep porod. Lepo, da se javljaš in nas spodbujaš s pozitivnimi mislimi. Hvala in srečno


_____________________________

Pot ni vedno rožnata, je pa cilj zato toliko lepši.

cer..

lahk mam ne vem kako pozitivne misli ko pa ne rata in ne rata!!

lejca

lejca - tvoja žalost in obup ker ne rata še povečujejo neuspeh, veliko je potrebno narediti na sebi, da bi bolj pozitivno gledali na vse in vem, da je to skrajno težko ampak potruditi se je treba, če ne zaradi zanositve pa zaradi mirnih misli v srcu in duši.
Eno je vedeti, da je to vse lepo in prav drugo pa je zavedati se tega globoko v sebi.

Čudeži se dogajajo in tem čudežom se reče "trenutek ko ne misliš na zanositev"

Upam, da ti kmalu rata (ne misliti na zanositev ) in da zagledaš

No,bom malo tole temo dvignila,saj je že padla na drugo stran,tega pa si ta tema ne zasluži.

Lejca ja,res je,zelo težko je misliti pozitivno ob nenehnih neuspehih.Tudi sama sem doživljala take in podobne padce,vendar sem kaj hitro se znova pobrala in se usmerila v pozitivne misli.Vse od kar sem izgubila zadnjo našo pikico,punčko Tino v 21 tednu ,sem se zatekla  knjigam o pozitivnem mišljenju in ugotovila,da sploh to ni tako enostavno misliti,kot se sliši.Pravzaprav se moraš nekako tega naučiti.Tako sem se počasi učila,se vmes znašla na tleh,se pobrala,spet upala....,pa sta minili že skoraj dve leti,kar smo se ponovno trudili in nekega dne se je zgodilo to,kar sem 1000 in enkrat predelala v svojem pozitivnem scenariju.Tu sta bili tisi tolikokrat videni črtici v mojih mislih in sedaj sta bili čisto resniči.Teče moj 28 teden in še naprej se trudim delat pozitivne scenarije in res to ni lahko,po vsem kar že človek da skozi,a se trudim in zaenkrat mi uspeva.
Upam,da si že našla novih moči,da si se vsaj malo dvignila po neuspehu,če prav vem,kako je to težko,te prosim,verjemi vase in svojo srečo,ki nekje čisto tiho čaka nate,le trenutek še mora bit pravi......pa srečno!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Andreja, imaš prav, ta tema si zasluži da je aktualna, ker nosi neko lepo noto v sebi. Naj vam sporočim, da sem se konec tedna vrnila z morja, kjer sem bial cel teden na delavnicah, kjer je potekalo delo na sebi, pozitivno mišljenje, plesi - skratka super in sproščujoče! Naučila sem se marsikaj, tudi o potrpežljivosti  - lejca te razumem, da je težko ostat pozitiven in verjet ko se iz meseca v mesec ne zgodi nič. Presneto težko je. A usoda nas iz določenih (nam neznamih) razlogov očitno še pripravlja na ta dan. A najbolj važno - verjemi da ta dan bo. Morda naslednji mesec, morda čez pol leta. Prišel bo. In v tistem trenutku boš pozabila, na vse te mesece čakanj, in takrat boš vedela da je bilo vredno čakati. Lažje je to napisati kot dan za dneh hoditi po tej poti, a besede niso le besede, saj tudi sama hodim to pot že več kot 2 leti... Danesb zvečer se bo nad zemljo ulegla noč..ampak ti veš da bo jutri zjutraj posijalo sonce. Kakor po zimi vedno pride pomlad. Naj te potolaži ta zakon narave, ki ničesar ne izpusti... Bodi močna, pa ne le ti, vse punce!!

Pozdravljene pozitivke. 

Sem vesela, da sem še vedno lahko z vami, da se našemu razgrajaču še nikamor ne mudi. Danes sem uradno prestopila v 34. teden in pred mano je še 42 dni. Me kar malo stisne, ko pomislim, kako kmalu bo vse drugače, jaz pa moram še veliko narediti pred prihodom novega člana. Čaka me še kar nekaj predpriprav. Pranje, likanje in predvsem čiščenje, čiščenje, čiščenje. Pa postavitev posteljice... Ja še kar veliko dela me/naju čaka. Kako bo luštno.

Hvala Shuka, za lepe želje.

lejca, se strinjam z Anonimno, ki pravi, da je veliko potrebno narediti na sebi. Pogledati moraš nazaj, na začetek, ko sta se s partnerjem odločila za otroka, mogoče celo v tvojo mladost. Kakšne misli so te preplavljale tedaj in jih analizirati. Ker tiste misli so ti ostale v podzavesti, ki vpija vsak tvoj miselni ˝korak˝.
Vedno misliti pozitivno je pa skorajda nemogoče. Kot je že napisala andreja2000, tega se moraš naučiti. Tako se moraš postopoma programirati in skrbno nadzorovati vsako misel, izgnati oz. zamenjati še pomembneje pa zavedati se vsake svoje misli in jo usmeriti na pravo pot.
Ne misliti na zanositev je pa nemogoče. S tem se sploh ne obremenjuj. Misli naprej. Zamisli si zorenje jajčec, njihovo oploditev, vgnezdenje zarodka v maternici, zamisli se kot nosečko, kako ti raste trebušček, kako si si všeč s trebuščkom, kako potem cartaš malo štručko in uživaš ob pogledu malih očk proti tebi, prvega nasmeha....

Veliko sreče punce, vse si jo zaslužite, sprejmite jo in obdržite. Trudite se misliti pozitivno, spremljajte misli in jih poravnajte na pozitivno pot, če slučajno skušajo zaiti z nje. Veliko sončnih misli vam želim.

Drage pozitivke!!! Delam kot zamorc ... Opažam zadnje pol leta, da se je moje življenje razdelilo na 2 ciklusa-PRED O in PO O. In tale drugi del me ta mesec pošteno matra, mislim, verjetno majo  tak apetit dojenčki ki intenzivno rastejo! Vsi na šihtu se mi režijo, na srečo sem ostala prisebna in se bašem s sadjem in solatami pa jogurti, sicer bi se razlezla  !!!!! Ne vem, a je tako stanje povezano z biološko uro in EMŠO-tom? Najbrž. Res, do O O mi tud jest ni treba, potem pa začnejo jajčniki plesat in razgrajat, da se komaj premikam, križ me boli, pa LAČNA SEM  !!!! Ampak res nenormalno! Skratka, včeraj sem pojedla cel svet. No in, tako je moje življenje trenutno, 2 ciklusa, ki se menjata, jaz pa sem pozitivna. Moj G pravi, da so to dobri znaki.  Še vedno se ne pustim slabi volji, da bi me napadla. Je  pa res tud to, da malo preveč delam, da bi mela čas bit slabe volje ker sem zmatrana ko pes! Pa kaj! Ne zgleda da bo dans sonce, pa vseeno- želim vam leeeep dan!!! Dans se bo rodilo veliko novih otročičkov, v bnližnji prihodnosti bojo eni naši!!!!! Rada vas imam!!!! Polma

pot me veseli,da sta z malim razgrajačem vredu,le tako naprej!
polma tudi zate sem vesela,saj je iz tvojega posta čutiti pozitivnost in tako je prav.
Iz srca ti želim,da kmalu ugledaš ,enako ostalim puncam,do takrat pa naj vas vodijo pozitvne misli in scenariji,kot jih je opisala pot v svojem postu.Želim,da vam čas do  hitro mine!

Lep vikend,drage moje pozitivke!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Lep pozdravček vsem vam pozitivkam! Naša tema je spet padla v pozabo, jo moram malo osvežit! Pot in Andreja upam, da vajina  že veselo brcata, pot ti verjetno res že odštevaš dneve? Andreja, kako pa je tvoja mami, se ji je stanje kaj izboljšalo? Vam pa moram še jaz malo se izpovedat..ta mesec še vedno čakam M, naj bi prišla tam okrog 11.9, do danes je še ni..od aprila je bila zdaj vedno točna na 34 dni, to sem smatrala kot to, da so se mi končno uredile hormonske motnje. Nekje 2 tedna pred predvidenim prihodom M. se mi je pojavil rjav izcedek, ki je takoj naslednji dan padel...prvič sem si ta mesec merila bazalno temperaturo. Do cca. tistega dne sem imela vse dni (razen en dan ko sem bila bolana in me je zakuhalo) cca. 35,5 C, od takrat pa cel čas 35,9-36 C. In prejšnji vikend, 2-3 dni preden naj bi prišla  se je spet pojavil izcedek (torej cca. 10 dni po prvem izcedku), spet samo en dan in potem...nič...zadnje 3 dni se prav malo čudno počutim, nočem preveč upat, ampak...sprašujem se, kaj pa če je končno ratalo?? Danes grem v LJ, pa moram kupit test, čeprav imam do zdaj z njimi slabe izkušnje..

metuLJchy moja mami je že zaključila z kemoterapijami,ki pa so jo zelo izčrpale.No,tisto drugo-biološko zdravilo pa itak mora dobivati do konc živjenja.Oče je še vedno glavna gospodija doma in se je tudi v to prav lepo vživel,mami pa še vedno težko kaj naredi.Pred mesecem dni,je za rakom umrla  ena 40 letna mamica,s katero sta si zaradi bolezni z mojo mami bile zelo blizu.To jo je močno potrlo,a sedaj se spet vrača v stari tir in upa na svojo ozdravitev.

metuLJchy ful ti privoščim in želim,da bi ta mesec končno dočakala .Ja,vem,da te je kar strah delati test zaradi že tolkih slabih izkušenj,a močno,močno stiskam pesti,da bo tokrat drugače.

Vsem lep dan in želim vam čim več pozitivnih misli in začnite dan z nasmeškom

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Za metuljchy en veeelik pooooozitiven poljub!!!!!!!!!!!!!!!
Komaj čakam, da nam javiš!
Zdaj mam pa obveznosti, le za hip sem počekirala, če ste kaj novega napisale.

Nekako sem vam kar "dolžna" povedati izide današnjega testa...glede na to, da sem kot dežek zunaj verjetno že slutite da ni nič..zadnje čase sem bila ravnodušna (dokaj) do tega, da ni bilo nič in sem si rekla, ko bo bo, tokrat pa me je kar malo zlomilo...1 teden sem počakala preden sem šla delat test, pa tisti izcedki so zgledali kot da so ob ovulaciji... po dolgem času sem na tihem spet upala, da je...pa ni...več kot 2 leti je mimo... danes zjutraj sem se počutila kot da sem nekaj manj, da nisem sposobna nekaj tako ženskega in naravnega kot je - zanosit... saj me je potolažil moj, a ta pobitost vseeno ostaja...saj vem, dan ali dva bosta šla mimo, upam da kmalu bo prišla M. in spet bomo štartali na novo, spet bom upala po tihem...a tudi ta nihanja, upanja in razočaranja utrujajo, sama kdaj kakšni punci napišem, da bo prej ali slej se vse uredilo, in večkrat sama sebi to povem, a ko v roki držiš tisti prekleti mali listič, na katerem nikakor ne ugledaš več kot ene črtice so tudi to le besede...vsaj za kakšno uro, kakšen dan...

metuLjchy ja,pa še kako je res kar pišeš,prav tako sem se vselej počutila ob negativnem testu tudi sama,zato te dobro razumem in v tem trenutku tudi sočustvujem z teboj.
In kot si že sama napisala,po kakšnem dnevu bo nekako bolje,spet bo prišlo novo upanje in vedi,da upamo tudi me s teboj....
zate

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Ah... ....metuLJchy...

Zelo mi je žal.

Ne pozabi-večina nas je tukaj tistih nesposobnih, neženskih, kot ti praviš. V resnici smo še kako sposobne-imamo moči, ki jih "zdravi" pari sploh ne poznajo. Mi, ki vsak mesec prelagamo upanje na naslednjega, čakamo, si želimo- mi, da bi bili nesposobni? Ja, nenaravni pa smo, res je-toliko kot me in naši moški prenesemo nas uvršča med nadnaravne!!!

Drug mesec bova spet poskusle-no, ne midve skup , ampak vsaka s svojim dragim !!!

Mislim nate....

Polma in andreja hvala za lepe besede..zadnjič sem kar malo hecno napisala, da se včasih počutim "nekaj manj"...čeprav v sebi tudi jaz vem, da smo vse me, kot je zelo lepo napisala polma zaradi tega še toliko močnejše...polma, isto mi je 2 dni nazaj rekel tudi moj...bitke skozi katere gremo skozi nas jačajo, ko bomo imele  bomo morda še bolj z žarom v očeh čutile to...od mojega (ima otroka starega 8 let, z bivšo sta se razšla zelo kmalu) bivša je npr. zanosila po cca 2 mesecih poznanstva, pa niso delali na tem, ratalo "po naključju", moj v hecu pravi da si je z njegovo zobno ščetko zobe prala pa že zanosila...nama pa s prve bojne črte ne rata.. je pa ena dobra stvar, danes sem dobila , tako da me zdaj vsaj strah ne bo koliko časa bom spet čakala da se pojavi...

Kako ste ve punce, upam, da nobena ni čutila kakšnih posledic tega neurja ki je bilo 2 dni nazaj ...sončka vsem!

Čakala sem te, metuljchy in me veseli, da si ok!!!! Nisem hotla drezat vate,ker  je tut mene tvoj post zelo razžalostil. Skratka-poplave nas niso prizadele, mi je pa zelo hudo za vse žrtve ,naj počivajo v miru ... in vse ljudi ki so ostali brez hiš. GROZA!!!!!

Moj G pravi da sem na dobri poti, prolaktin mi je padel na 11! Zato v kratkem upam kaj  se prime , jupija!!!!

Nič, pozdrav vsem pozitivkam in sploh metuljchy, ker se je-pridna -hitro pobrala in nas razveselila s pozitivnostjo!!!!!!!!!!!

Bravo me vse !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

metuLJchy tudi jaz sem vesela,ker si se tako hitro pobrala,res si hrabra in vsaka ti čast.

Poplave nas osebno niso prizadele,je pa tudi meni,kot polmi zelo hudo za vse,ki so utrpeli škodo in za žrtve .Žalostno!

Drage moje punce,naj sonček nežno sije na vas,vam daje novih moči in pozitivne energije,ki naj vas čim prej pripelje do cilja .
Mislim na vas in vas imam rada!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

MetuLJchy ,
vesela sem,da greš pokončno naprej,to je sigurno prava pot-pot do uspeha.Žal pa za nekatere bolj ovinkasta in strma,pa predvsem daljša.In kot ste v zadnjih postih omenjale svoje ,ja ne smemo pozabiti,kakšno srečo imamo,da so z nami in nam stojijo ob strani,in da nas naše situacije zbližujejo,najbrž veliko bolj,kot pare,ki tega ne doživljajo...pa je le res,da je vsaka stvar pa le za nekaj dobra,ne??

eno tako lepo misel sem zdaj prebrala:

....tudi v najgloblji dolini najdeš vodo
in čez najvišje gore najdeš pot.........
 
 

citrončica kako lepo!

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

citrončica, misel je res čudovita! in resnična! Upam, da ste čimlepše preživele ta sončen vikend in da vas dejstvo, da je spet ponedeljek ne jezi preveč... jaz se sicer držim, imam pa trenutno hud problem. Zadnjič sem napisala da sem dobila M.... nisem je, mislil asem da je M., pa očitno ni...v četrtek je bilo vse tako kakor da je prvi dan M. , zelo blaga krvavitev, ki se je že popoldne končala...petek isto...le zjutraj bolj sledi kot kaj resnega od takrat pa nič večč...domnevam, da tega bežnega srečanja s  ne morem imenovat menstruacija. Pri najboljši volji ne vem kaj to je, upam, da ne spet kakšne hormonske motnje. Moram se spet k G. kaj naročit, tako ali tako smo bili dogovorjeni, da jeseni gremo s preiskavami naprej.... Upam, da se mi ta dilema kaj je bila ta krvavitev čimprej razreši, ker mi pošteno kravžla živče....vsem puncam enega velikega sončka in čim lepši delovni teden!